Od 1. maja, ko v veljavo stopa v veljavo nov zakon o konzularni zaščiti, ima zunanje ministrstvo v nujnih primerih državljanom Republike Slovenije odslej možnost posoditi finančna sredstva za najnujnejšo oskrbo in vrnitev v državo prebivališča. Pri tem se v skladu z zakonodajo kot "nujen primer" obravnava izjemen položaj, ko posameznik nima razpoložljivih finančnih sredstev ali nobene možnosti, da bi mu lahko kdo prek zunanjega ministrstva ali na drug običajen način zagotovil finančna sredstva. Še zlasti gre za pomoč v primeru odvzema prostosti ali pridržanja, v primeru, da je žrtev kaznivega dejanja, ob hudi nesreči ali hudi bolezni, v primeru smrti, v kriznih razmerah ali pri izdaji potnega lista za vrnitev.
Za dodelitev sredstev bo posameznik lahko vložil vlogo, če nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz istega naslova. Založena finančna sredstva pa mora nato posameznik vrniti zunanjemu ministrstvu.
Ker imajo nekatere države, ki takšno konzularno pomoč že izvajajo, slabe izkušnje z vračanjem sredstev - na Cipru in Madžarskem se po navedbah iz vladnega gradiva približno petina posojenega denarja se ne vrne - predstavljajo slovenski obrazec za finančno pomoč izvršljiv pravni naslov. V skrajnem primeru vam tako lahko država sredstva odtrga z bančnega računa oziroma jih zarubi.
Če Republika Slovenija nima predstavništva v tujini, je sredstva mogoče založiti po dogovoru prek predstavništva druge države članice Evropske unije. Enako velja tudi za tuje državljane drugih držav članic EU brez predstavništva v tretji državi.
Doslej je veljalo, da vam v primeru, da se v tujini znajdete brez finančnih sredstev, diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije pomaga le tako, da z vašimi sorodniki, prijatelji ali delodajalci vzpostavi stik v primeru, da so vam pripravljeni posredovati denar ali financirati vozovnico za vrnitev v Republiko Slovenijo.
Zakon, ki stopa v veljavo, v slovensko zakonodajo prenaša tudi evropsko direktivo, ki določa pravila za sodelovanje članic Evropske unije pri zagotavljanju konzularne pomoči državljanom Evropske unije, katerih države nimajo svojega predstavništva v določenih državah. V skladu z evropsko zakonodajo se namreč lahko evropski državljani v takem primeru obrnejo na predstavništvo katerekoli druge države članice EU.
Ministrstvu za zunanje zadeve pa nova zakonodaja daje tudi ustrezno pravno podlago za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov za zagotavljanje zaščite slovenskim državljanom v tujini.
Konzularna zaščita slovenskih državljanov z majem vključuje tudi možnost zalaganja finančnih sredstev v izrednih situacijah..............to velja za priviligirance .