DZ je danes razpisal posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Referendumi bodo 11. oktobra, volilna opravila bodo stekla 1. septembra. Razpis so podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala jim je opozicija.
Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Referendumsko glasovanje bo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prav to je v razpravi izzvalo nekaj ostrih puščic z obeh strani.
Opozicija je koaliciji očitala, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Z všečnimi referendumskimi vprašanji pa želijo zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o varovalkah pred vdorom oblasti v zasebnost posameznikov, menijo.
V koaliciji in Resnici pa so opoziciji očitali zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Glasovanje na isti dan po njihovem prepričanju prispeva k racionalizaciji in zmanjšanju stroškov. Opoziciji so očitali sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume.
Izpostavili so, da je opozicija predlagala dva referendumska dneva letno. S tem se sicer vlada ne strinja. Izid posvetovalnih referendumov bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, še menijo v opoziciji.
V koaliciji pa so izpostavili, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno težo in daje dodatno legitimnost za reševanje teh vprašanj. Tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ je pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih.
Za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je 46 poslancev glasovalo za, 29 pa proti. V opoziciji menijo, da je ta referendum neustaven, saj je DZ o tem vprašanju že odločil. DZ je volilno pravico tem državljanom odvzel že v začetku mandata. Po zakonu pa DZ ne more razpisati posvetovalnega referenduma o vprašanjih, o katerih je že dokončno odločil. Zato razmišljajo tudi o pobudi za ustavno presojo. Poleg tega so nasprotniki zakona vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum.
Zbiranje 1. septembra
Podpise volivcev bodo začeli zbirati 1. septembra. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo. V koaliciji in Resnici pa menijo, da ti referendumski postopki o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.
Prav tako so opoziciji očitali zavajanje, saj da posvetovalni referendum nima vpliva na zakonodajnega. Tudi pri posvetovalnem referendumu o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela koalicija z Resnico in opozicija nista našli skupnega jezika.
Tudi za razpis tega referenduma je glasovalo 46 poslancev, proti pa 29. V koaliciji in Resnici so poudarili, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbo ter prispevali k temu, da bodo pravice in odgovornosti v državi uravnotežene. Pritrdili so jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Opozicija pa meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke pred zlorabami.
Ob tem so poudarili, da ministrstvo nima podatkov, koliko je t. i. izkoriščevalcev socialne podpore. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. Burno debato je izzvala tudi razprava ob razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka. Za razpis tega referenduma pa je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.
V koaliciji in Resnici menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka, ob tem so izpostavili tudi predrugačene medijske navade ljudi. Ukinitev rtv-prispevka po njihovih besedah ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo. Pritrdilo jim tudi ministrstvo za kulturo. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike.
Ob tem so izpostavili, da RTVS med drugim skrbi tudi za športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine ter arhiv. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino.
