Ekonomisti že svarijo, da če se bodo protesti v tej afriški državi nadaljevali, bo državi zmanjkalo denarnih rezerv, da bi se lahko z njimi izognila dolgoročni finančni krizi, poroča arabska televizijska postaja Al Džazira.
Devizni trgovci so dejali, da so investitorji iz države v tujino prenakazali več sto milijonov dolarjev. V Egiptu so tako banke kot borza še vedno zaprte. Pri tem pa raste zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do finančnega zloma takrat, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice, saj bodo ljudje želeli z bank dvigniti denar.
Egipt je imel konec decembra na razpolago 36 milijard dolarjev zunanjih deviznih rezerv. Tamkajšnja centralna banka trenutno zatrjuje, da v tem trenutku finančna kriza še ne grozi. A glede na zadnje posnetke iz letališča v Kairu, ko želijo državo zapustiti tako tujci kot domačini, se lahko predvideva, da bi lahko odtok denarja iz države dosegel kritične meje.
Nevarnost inflacije
Vodja bližnjevzhodne banke Robin Amlot je dejal, da ljudje začnejo "porabljati zaloge, kar se bo prineslo na inflacijo". "V bankah pravijo, da so zdaj še dovolj likvidne, toda pri tem se ne zastavlja le vprašanje, kaj se je dogajalo v Egiptu, temveč tudi drugod v regiji," je dejal Amlot za omenjeno televizijsko postajo.
Največja dilema v Egiptu je, ali spet odpreti banke. Zaradi pomanjkanja denarja prebivalstva – denarja ni mogoče dvigniti niti v bankomatih – se bo to moralo zgoditi slej kot prej. "Ljudje porabljajo denar, to je jasno. Pričakujemo, da ko se bodo banke odprle, bodo vsi začeli dvigovati denar," je dejal eden izmed bankirjev v Kairu.
Nafta se draži
V državi sicer v večjih mestih zaradi nemirov že primanjkuje hrane in nafte. Zaradi zaostrenih razmer pa se je že podražila nafta. Cena sodčka črnega zlata se tako že približuje magični meji stotih dolarjev. Borzni posredniki pa denar iz delnic umikajo v nakup nafte, zlata in dolarja, saj se želijo s tem izogniti negotovim časom in izgubi premoženja.
Egipt z nižjo bonitetno oceno
Bonitetna agencija Moody's je medtem znižala bonitetno oceno egiptovskih državnih obveznic za eno stopnjo na Bb2, obete pa je znižala s stabilnih v negativne, poročajo tuje tiskovne agencije.
Moody's je odločitev utemeljil z "nedavnim znatnim povečanjem tveganja glede političnih dogodkov in skrbmi, da bi lahko politični odziv spodkopal že tako šibke javne finance", je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Bonitetna hiša je tudi opozorila, da bi lahko na srednji rok sledilo novo znižanje bonitetne ocene.