"Naš letni proračun je 2,5 milijona evrov, od tega od države dobimo le 40 tisoč evrov," nam je pojasnil Darko Brlek, direktor javnega zavoda Festival Ljubljana. Koliko sredstev kdo dobi od države, smo začeli preverjati, ker je v določenih krogih slišati, kako kulturni zavodi živijo izključno od subvencij in donacij države, zasebni zavodi pa na ta račun "gradijo celo gledališča".
"Vse dobimo na razpisih"
Supervizor res razkrije, da je od leta 2003 zasebno mladinsko lutkovno gledališče Mini teater pri različnih ministrstvih in službah ter Mestni občini Ljubljana dobilo 3,8 milijona evrov. "Ves denar smo pridobili na javnih razpisih v konkurenci z drugimi projekti," razlaga Robert Waltl, direktor in umetniški vodja.
Pravi, da prek razpisov na leto dobijo okoli 300 tisoč evrov, kar je za sedem redno zaposlenih in 160 honorarnih sodelavcev ter 500 odigranih predstav na leto malo denarja. "Vsaj še dvakrat toliko vsako leto zaslužimo na trgu," zatrjuje. Med uspešnejšimi na javnih razpisih so sodeč po podatkih iz Supervizorja še Bunker s 3,6 milijona evrov državnih sredstev, Kud France Prešeren s 3,2 milijona in Zavod En-knap z 2,6 milijona evrov.
"To so majhni zneski," Mitja Rotovnik, prvi mož Cankarjevega doma, odgovarja na vprašanje, ali so zasebni zavodi v zadnjem času res privilegirani. "Samo operi na leto od države dobita okoli 16 milijonov," podkrepi svojo trditev.
Prizna pa, da se je v krog zasebnih kulturnih zavodov, ki jim skoraj vedno uspe na razpisih, "težko prebiti", ker so "notri tisti, ki so v tem poslu že dolgo". Tudi Brlek pravi, da "je zelo težko ugotoviti, čemu so naklonjene komisije, ki izbirajo projekte, ki bodo dobili državni denar". Waltl pa pravi, da so uspešni, ker so "nekonvencionalni, usmerjeni v umetniške programe" in ker pri njih "gostujejo režiserji z vsega sveta".
