Humanitarni program Botrstvo v Sloveniji svojo desetletno obletnico obeležuje z razstavo v ljubljanski Mestni hiši. Negotovo covid leto 2020 so zaključili z največjim številom vključenih otrok in botrov do sedaj, pomoč 5.363 botrov je prejelo kar 6.033 otrok iz vse Slovenije.
Razstava z naslovom "Prihodnosti, ki jih ne bi bilo" bo na ogled od torka, 11. maja, do četrtka, 27. maja 2021, vsak dan med 8. in 20. uro v prostorih Zgodovinskega atrija Mestne občine Ljubljana. Vstop je brezplačen.
Če želite postati BOTER otroku, se lahko prijavite TUKAJ.
Čutijo se močni vplivi dolgotrajnega šolanja na daljavo
"Revščina se je v času epidemije covid-19 močno poglobila in zajela nov, srednji razred prebivalstva. Ukrepi so prizadeli zares mnogo družin, ki se s temi pogubnimi okoliščinami niso zmogli niti znali spoprijeti," nam je pojasnila predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin.
Pravi, da so številni starši ostajali brez dela, mnogi so bili na čakanju na delo ali pa so v tem času delali skrajšan delovni čas. Stiske so globoke, zato se v ZPM resnično bojijo, da se bodo še poglobile.
Anita Ogulin opozarja, da se čutijo močni vplivi dolgotrajnega šolanja na daljavo: "Naši strokovni sodelavci pomagajo otrokom in mladostnikom, ki v svojih tegobah ogrožajo sebe samega. Hkrati pa zdravstvena stroka na tem področju opozarja, da so stiske med mladostniki vse večje in da so oddelki na otroški psihiatriji polni. To me iskreno, zelo straši. Poleg tega pa v družine močno zajeda vpliv upada dohodkov, ki terja veliko slabšanje družinskih odnosov in nasilja."
Vsak dan se trudijo celostno reševati zgodbe družin, tedensko obiskujejo družine na terenu po vsej Sloveniji, nudijo pa jim tudi terapevtsko in pravno pomoč, otrokom učno pomoč, tako neposredno kot na daljavo. "Upam si trditi, da smo glede na obsežnost težav in glede na naše zmožnosti zelo učinkoviti," dodaja.
Oče, ki ni prenesel izgube službe
"Naši obiski družin po Sloveniji izražajo zares polno paleto problemov, ki jih je navrgel čas izrednih ukrepov za preprečevanje koronavirusa," pojasnjuje Anita Ogulin.
Zgodbe, ki se jih vsak dan dotaknejo in prizadenejo, se kar vrstijo ...
Vstop v družino mamice samohranilke, ki je z majhnim otrokom ostala sama v kletnem stanovanju brez ogrevanja, z odklopljeno elektriko in celo brez hrane, bi šokiral prav vsakega. Bila je turistična delavka, agencija jo je usmerila na čakanje na delo, vendar po nekaj mesecih še ni prejela niti centa. Prihrankov ni bilo. Ni zmogla plačila stanovanjskih stroškov in najemodajalec ji je odklopil elektriko. Imela je komajda za hrano otroku, sama se je ohranjala s pitjem vode. Tresoča se je zjokala nad živili, ki smo jih dostavili ...
Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje
Grozno ji je ob misli na mamico, ki jo je delodajalec odpustil brez obvestila in je medtem neozdravljivo zbolela: "Odšla je k zdravniku, kjer je izvedela, da ne more koristiti storitev, ker ni imela zdravstvenega zavarovanja."
"In očka, ki je prav tako izgubil delo in zaslužek in ni prenesel, da ne bo več zmogel skrbeti za svojo petčlansko družino in se je odločil posloviti s tega sveta," žalostno pojasni.
Vstop v družine jim je razkril tudi zaskrbljujoče stanje otrok in mladih: "Mnogi med njimi so bili povsem otopeli, nemotivirani, zazrti in zaprti vase. Zgodb našega vsakdana je, kolikor je ljudi, ki jih strokovne službe, bolnice, lokalne skupnosti ... usmerjajo k nam za pomoč. Zato sem tako zelo hvaležna vsem, ki nas podpirajo, da zmoremo mi pomagati dalje."
Kje so rešitve?
Ko smo predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje povprašali, kje vidi rešitve, jih je naštela brez oklevanja: "Da država oblikuje take ukrepe, ki bodo ljudem, ki so zavoljo ukrepov preprečevanja virusa zdrsnili pod prag tveganja revščine, čimprej omogočili ustvarjati svoj prihodek in z njim tudi preživeti."
"Da bi še za nekaj mesecev prepovedali izvršbe in rubeže in nadaljevali z moratorijem na kredite brez dodatnih stroškov kot so sodni stroški ali stroške odobritve banke, saj doslej ti ljudje niso imeli možnosti, da bi zaslužili za odplačilo dolgov in obveznosti. Da bi tudi šole, ki so končno odprle vrata učencem in dijakom, omogočile tudi naravoslovne dneve, šole v naravi, saj bolj kot kdaj koli to otroci v danem trenutku tudi potrebujejo," našteva.
Pa seveda, da ob vrnitvi otrok v šole le te ne potiskamo ob zid s krutim ocenjevanjem, saj vendar niso vsi učenci in dijaki imeli enakih možnosti šole na daljavo. Sedaj je čas za prepoznavanje stisk otroka, njihovem razumevanju, izdelavi individualnih učnih načrtov, pomoči učencem in dijakom. In seveda je potrebno skrb za duševno zdravje vnesti v vsak šolski prostor.
Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje
Rešitve vidi v posluhu države in v sistemskih spremembah, na katere opozarjajo že mnoga leta v okviru Enotne pravne točke ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Na vprašanje, kakšno stanje pričakuje v Sloveniji v prihodnje, ni bila optimistična: "Iskreno povem, da se močno bojim, da se bo stanje, kot ga spremljamo in rešujemo danes, še poslabšalo in revščina še poglobila. Ni dneva, da se ne bi soočali s kriki na pomoč, kajti sprostitve moratorijev na dolgove ljudem že odmikajo strehe nad glavo."
Učinkovita pomoč takoj, v tistem hipu ...
V letu 2020 so tudi v programu Botrstvo zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa razširili in prilagodili način nudenja pomoči. Zahvaljujoč botrom in donatorjem so lahko zmogli hitro in učinkovito nuditi pomoč otrokom in mladostnikom vključenim v program. Razdeljevali so računalnike, pakete povezav do spleta, v času zaprtja dijaških domov so dodatno pomagali dijakom iz Dijaškega sklada. V lanskem letu so pomoč nudili največ otrokom do sedaj.
Pomoč 5.363 botrov je prejelo 6.033 otrok iz vse Slovenije. V desetih letih pa se je število otrok, ki so bili vključeni v Botrstvo, povzpelo že skoraj na 11.000.
Če želite pomagati obiščite www.boter.si, lahko pa pišete na info@boter.si
V vseh letih delovanja programa je bilo za pomoč otrokom zbranih 21 milijonov evrov, prav tako pa ostajajo stroški vodenja projekta zelo nizki, v lanskem letu so znašali 5,95 % od prilivov. Po mnenju Milene Štular, ustanoviteljice programa Botrstvo in predsednice nadzornega odbora je to eden ključnih dejavnikov, da program uživa podporo in zaupanje botrov ter donatorjev.
Ideja se je razvila po vzoru iz tujine
"Po izbruhu gospodarske krize se je ideja za botrstvo razvila po vzoru iz tujine. Takrat sem pristopila do Anite Ogulin, ki je bila najbolj primerna oseba v Sloveniji za takšnega programa. Zbrali smo se ljudje, ki nam je mar in ki imamo bogate izkušnje iz različnih področij, ekonomija, marketing, komunikacije, humanitarnost, da smo lahko začeli z ustanovitvijo programa," je za Žurnal24.si pojasnila Milena Štular.
Priznava, da je sprva šlo počasi, učili so se, naredili tudi kakšno napako, "pa vendar nam je uspelo vse skupaj postaviti na noge in po tem, ko smo se povezali z radiem Val 202, je program zares vstopil v domove Slovencev."
V začetkih niso imeli občutka, da bo program tako zrasel: "Uspešnost lahko pripišemo temu, da smo kot sem že dejala, vstopili v domove Slovencev s pomočjo Vala202, pa tudi temu, da imamo zaupanje botrov in donatorjev. Delujemo transparentno, stroške vodenja programa vzdržujemo na nizki ravni, v preteklem letu so znašali 5,95% od prilivov, kar je v primerjavi s podobnimi programi v tujini zelo malo."
Botri in donatorji nam zaupajo tudi, ker vedo, da sodelujemo s strokovnimi institucijami, se povezujemo in usmerjeno pomagamo otrokom. Ponosni smo, da vsi, ki pri njem sodelujemo, lahko rastemo skupaj z Botrstvom.
Milena Štular ustanoviteljica programa Botrstvo in predsednica nadzornega odbora
V vseh letih delovanja se je Mileni Štular v spomin vtisnilo veliko dobrih ljudi, ki so tako ali drugače pristopili k programu. To so bodisi donatorji, bodisi podporniki z idejami in širjenjem njihovega poslanstva. "Prav tako si bom za vedno zapomnila vse uspešne akcije, ki smo jih uspeli izpeljati s pomočjo radia Val 202, radodarnih slovenskih športnikov kot so Primož Roglič, Tadej Pogačar, Luka Dončić, Peter Prevc, Anže Kopitar in drugi," pravi.
Zmanjšuje neenakosti
Od samega začetka Botrstvo deluje kot socialni korektiv, to pomeni, da po svojih močeh zmanjšuje neenakosti med otroki in mladostniki. "Tovrstna pomoč otrokom je zelo pomembna, ker jim s tem omogočamo, da svoje talente udejstvujejo v treniranju športa, likovnem ustvarjanju ipd., ker jim s tem omogočamo, da so v šolskem okolju enaki vrstnikom, to pomeni, da se lahko udeležujejo obveznih plačljivih vsebin – teh je vedno več – pogosto pa jim skozi Botrstvo omogočamo tudi čisto osnovne življenjske potrebščine, nakup prehrane, oblačil," našteva Milena Štular.
Zdi se mi pomembno poudariti tudi, da ne samo, da nudimo pomoč, ampak tudi vseskozi opozarjamo državo, kaj bi bilo potrebno urediti, da bi te družine imele lažje in dostojnejše življenje. Stik z otroki, mladostniki in družinami nam omogoča prepoznavanje teh birokratskih in sistemskih ovir, državi pa predlagamo konkretne predloge, kako bi zadeve lahko izboljšali.
Milena Štular, ustanoviteljica programa Botrstvo in predsednica nadzornega odbora
Nekaj zadev so že uspeli spremeniti na bolje, "vendar do večjih konkretnejših premikov žal še ni prišlo. Jeseni 2016 smo npr. uspeli preprečiti sprejetje novele zakona, ki bi ukinil subvencije šolskih malic in kosil, dosegli prepoved poseganja bank v denarno socialno pomoč v izvršilnih postopkih in prepoved izvršbe na otroške dodatke." Če želite pomagati obiščite www.boter.si, lahko pa pišete na info@boter.si
