Evropska komisija je na Sodišču EU vložila tožbo proti Sloveniji zaradi nepravočasnega prenosa direktive o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je sporočila služba vlade za digitalno preobrazbo. Predlog zakona za prenos direktive, ki bi jo morala Slovenija prenesti do 21. decembra 2020, je v začetku meseca v DZ prestal prvo branje.
Evropska komisija sodišču predlaga, naj Sloveniji naloži plačilo denarne kazni 2726 evrov na dan, šteto od dneva razglasitve sodbe, in plačilo pavšalnega zneska 1390,77 evra na dan, pomnoženega s številom dni trajanja kršitve, z najnižjim pavšalnim zneskom 383.000 evrov.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je izrazila nezadovoljstvo, da je prišlo do zamude pri prenosu evropske direktive, in dodala, da je ena izmed njenih ključnih prioritet zagotoviti čimprejšnji sprejem novega zakona o elektronskih komunikacijah, s katerim bo evropski zakonik o elektronskih komunikacijah pravilno prenesen v slovenski pravni red in ki bo zagotovil številne koristi za državljane.
DZ je predlog novega zakona, s katerim bi prenesli direktivo, 1. julija poslal v nadaljnjo obravnavo brez glasu proti. Ministrica Stojmenova Duh je danes izrazila pričakovanje, da bo "zakon z ustreznimi dopolnili sprejet jeseni, s čimer bo višina denarne kazni, ki bo doletela Slovenijo, znatno nižja, kot bi bila v primeru poznejšega sprejema zakona".
Že dva neuspešna poskusa
Predlog zakona je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše. Zakon bi nadomestil veljavni zakon o elektronskih komunikacijah iz leta 2004.
Med drugim je predvideno spodbujanje povezljivosti in širitve visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, olajšanje zamenjave ponudnikov storitev, ki bi bila po predlogu brezplačna, ter vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja. Poleg tega naj bi med drugim z implementacijo zlasti strateških ukrepov iz nabora orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G okrepili varnost elektronskih storitev.
Prav določila, ki naj bi omogočila izločanje določenih proizvajalcev opreme s trga - v razpravah v prejšnjem mandatu DZ in tudi ob prvi obravnavi zadnjega predloga se je v DZ omenjalo kitajskega velikana Huawei - in posege v neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), so bila razlog, da v prejšnjem mandatu zakon ni bil potrjen.
V tokratni prvi obravnavi so vlada in koalicijske poslanske skupine pozdravile številne uporabnikom koristne novosti zakonskega predloga in opozorile na to, da se s prenosom evropske zakonodaje mudi. Za nadaljnji postopek so napovedale vložitev dopolnil za ureditev domnevno spornih ali nejasnih določil.
