Slovenija

Ste izvedeli kaj koristnega, novega, zanimivega… Kliknite tukaj in Žurnal24 izberite za svoj prednostni vir novic na Googlu.

Bo Slovenija po letu 2028 dobila manj evropskega denarja?

Janez Janša Vlada Republike Slovenije
Premier Janez Janša pred zahtevnimi pogajanji o prihodnjem proračunu Evropske unije ni postavil nobene rdeče črte.

V nadaljevanju preberite:

  • Brez pravočasnega dogovora bo Slovenija dobila manj evropskega denarja.
  • Janša v pogajanjih ni želel postaviti rdečih črt.
  • Antonio Costa je za zgled evropskega sodelovanja postavil nogometni klub PSG.

V pogajanjih o dolgoročnem proračunu EU (MFF) za obdobje 2028-34 bodo za Slovenijo ključne prioritete prehranska, energetska in kibernetska varnost, pa tudi obramba, je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo na Brdu pri Kranju povedal premier Janez Janša. Pri tem ni želel vnaprej postavljati t. i. rdečih črt.

"Kar se nas tiče, je jasno, da so tukaj ključne prioritete ali pa ključni izzivi, na katere države članice, vključno s Slovenijo, odgovarjamo tudi s sedemletnim finančnim načrtom, prehranska varnost, energetska varnost, kibernetska varnost, pa tudi obramba kot taka," je po srečanju s Costo povedal Janša.

Med preostalimi prednostnimi nalogami, ki se morajo odražati v prihodnjem MFF, pa so po njegovih besedah še gospodarska konkurenčnost, inovacije in industrijska transformacija. Če se namreč ne ustvarja nova vrednost oziroma če ni denarja, tudi za prej naštete prioritete ni dovolj virov, je dejal. "Tako da oboje skupaj, če potegnemo črto, zagotavlja prvič varnost in drugič pogoje za normalen razvoj," je poudaril premier.

Izpostavil je pomen evropske kohezijske politike, ki po njegovem mnenju prispeva tudi k enotnosti znotraj Evropske unije ter izkoriščanju potencialov, ki jih imamo.

Glede t. i. novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna je medtem Janša povedal, da morebitno znižanje deleža pobranih carin, ki pripade državam članicam, ni v interesu Slovenije. Pri tem sicer ni želel postavljati t. i. rdečih črt oziroma govoriti o stališčih, pri katerih Slovenija v pogajanjih ni pripravljena popustiti.

Če dogovora ne bo do konca leta, Evropi grozijo motnje pri financiranju

Predsednik Evropskega sveta, ki je približno na polovici svoje turneje po prestolnicah EU, je pojasnil, da tudi drugi voditelji v nasprotju s pogajanji o trenutno veljavnem MFF tokrat ne postavljajo rdečih črt. Med skupnimi prednostnimi nalogami EU je izpostavil konkurenčnost evropskega gospodarstva, obrambo, varnost in odpornost, pri čemer pa po njegovih navedbah vse članice razumejo, da je treba ohraniti evropsko kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.

Glede črpanja sredstev iz evropskega sklada za konkurenčnost, do katerih bi lahko imela manjša podjetja in raziskovalni inštituti zaradi t. i. merila odličnosti otežen dostop, pa je poudaril, da pri odličnosti "ne moremo govoriti o dveh, treh ali štirih državah". "Govoriti moramo o 27 državah članicah," je dejal. "Govorimo o nemškem avtomobilu, rezervni deli pa so izdelani v državah, kot sta Slovenija in Portugalska, pa tudi povsod drugod," je ponazoril Costa.

Kot je povedal, je treba vzpostaviti resnično evropske dobavne verige, spodbujati konzorcije podjetij in raziskovalne mreže, da bi lahko izkoristili ves evropski talent, ki ga Evropska unija potrebuje za okrepitev konkurenčnosti. Pri tem je za zgled postavil lanskega zmagovalca lige prvakov iz Francije Paris-Saint Germain, ki ne more igrati zgolj s francoskimi nogometaši, ampak potrebuje tudi igralce iz drugih držav.

Costa je tako zaključil drugi teden svoje turneje po evropskih prestolnicah, na kateri s predsedniki vlad in držav članic razpravlja predvsem o prihodnjem dolgoročnem proračunu unije. Voditelji morajo dogovor po njegovih besedah skleniti do konca leta, saj bi lahko drugače v začetku leta 2028 prišlo do motenj v evropskem financiranju. Janša je dejal, da je glede na potek pogajanj in njihovo vodenje s strani predsednika Evropskega sveta optimističen, da jim bo to tudi uspelo.

Sogovornika sta med drugim govorila še o širitvi Evropske unije, pri čemer se je Costa Sloveniji zahvalil za neomajno podporo približevanju držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine in Moldavije, uniji.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 3
  • Fantodfare 20:08 04.september 2026.

    Ko govorimo o žrtvah med Romi na Slovenskem, ne smemo pozabiti, da so že leta 1942 tudi partizani pobili štiri večje skupine Romov, skupaj z ženskami in otroki. Pomor prve skupine sta izvršili dve četi Šercerjevega bataljona 10. maja 1942 ...prikaži več v Gabrju pri Mačkovcu, ko sta bili pobiti dve skupini Romov. Drugi večji pomor Romov se je zgodil sredi maja 1942 v soteski Iške pri Iški vasi. Na Notranjskem so partizanske enote na osvobojenem ozemlju usmrtile vsaj 70 Romov,

  • Plavi-mil 20:07 04.september 2026.

    On se vsaj pogaja, Golob se v 4 letih ni nikoli potegoval za več denarja Sloveniji, on sploh ni hodil na taka srečanja , še pomnite tovariši ?