Konkurenta za Timesovo osebnost leta nosita del zaslug za prve revolucije tega desetletja.
Revolucija se v drugem desetletju 21. stoletja očitno lahko skuha med klikanjem po Facebooku. Koordinira se prek klikanja po Twitterju, iskro za sod smodnika pa po potrebi priskrbita spletna stran WikiLeaks in njen ustanovitelj Julian Assange. Tako je celo v Egiptu, kjer je slaba tretjina prebivalcev nepismena.
Revolucije v tej državi namreč niso sprožile stranke ali ideologije. Kolikor je razumeti, je ne vodi komunistična internacionala, Al Kaida, lokalni rokodelski sindikat ali ameriška tajna služba.
Sprožila jo je skupina prijateljev – s Facebooka. Še nedavno smo sramežljivo govorili o možnostih elektronske demokracije. Hej, kaj pravite na elektronsko revolucijo? Zagotovo ni nekaj, kar bi ob ustanavljanju Facebooka imel v mislih najmlajši ameriški milijarder Mark Zuckerberg.
Kiberkri. "Kaj bo Nato počel med kibervojno – jo bo bil s tanki?” je nedavno pripomnil Pino Arlacchi, poročevalec evropskega parlamenta za Afganistan. Ravno tanke pa te dni kot rezultat na Facebooku napovedanega shoda gledamo na ulicah Egipta.
Kibervojna je postala prava vojna s kar 300 pravimi žrtvami. Ne gre več za komunistični manifest ali svete knjige. V prostem času mladi danes ne berejo knjig, ampak četajo in tvitajo.
