Ustavno sodišče je že leta 2014 odločilo, da bi mora država tudi šole, ki so jih ustanovili zasebniki, a izvajajo javno veljaven program, financirati stoodstotno in ne le 85-odstotno, kot zdaj določa zakon.
Ministrstvo za izobraževanje, ki ga vodi Jernej Pikalo, SD, je predlagalo, da bi država po novem obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, dopolnilnega in dodatnega pouka ter jutranjega varstva pa sploh ne bi več financirala.
Ker bi bili tako vlagatelji pobude za ustavno presojo celo na slabšem, namesto 85 odstotkov bi po njihovih ocenah dobili le 65, sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ opozorili, da je tak predlog zelo verjetno neustaven.
Tudi predsednik republike Borut Pahor je po srečanju s predstavniki zasebnih šol sporočil, da obstaja tveganje, da bi ustavno sodišče predlagane spremembe ocenilo kot neustavne.
Bodo sploh zbrali dovolj glasov? Šarcu je žal.
Ravno zaradi teh opozoril so v SMC napovedali, da predloga novele ne bodo podprli, medtem ko ji podporo napovedujejo v LMŠ, SD, DeSUS in SAB. A v omenjenih poslanskih skupinah imajo skupno le 33 glasov, tako da bo podpora predlogu odvisna tudi od Levice. Ta ima devet poslancev. Levica v prvem branju zakona ni podprla, a mu, kot so dejali takrat, vrat niso povsem zaprli. V SDS in NSi bodo glasovali proti, v SNS, ki ima štiri poslance, bodo odločitev razkrili danes. Za sprejem zakona je dovolj navadna večina oddanih glasov, povedano po domače, več jih mora biti za kot proti. Če bi na zakon Državni svet vložil veto, pa bo treba za sprejem zbrati 46 glasov.
Premier Marjan Šarec je sicer v torek izrazil obžalovanje, da poslanskim skupinam ni uspelo doseči kompromisa o financiranju zasebnih šol ter izrazil pričakovanje, da bo rešitev v primeru, da bo sprejeta, deležna nove ustavne presoje.
Pravniki poslance pozivajo, naj glasujejo proti
Skupina pravnih strokovnjakov "v iskreni skrbi za stanje pravne države na Slovenskem" poslance poziva, naj predlog zakona zavrnejo. Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak namreč opozarjajo, da so doslej vse strokovne pravne službe vlade in DZ ugotovile, da je predlog ministrstva v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča in zato protiustaven. Državni zbor obenem pozivajo, naj zavaruje integriteto slovenske ustavne demokracije na splošno in še posebej zagotovi spoštovanje človekovih pravic prizadetih posameznikov, tako da izvrši to in ostale neizvršene odločbe ustavnega sodišča.
Da je predlagani zakon povsem neustrezen je v prispevku za Sobotno prilogo opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.
Ogroženi tudi vrtci, ki jih o sicer udaril še drug predlog
V zvezi z novelo so se danes oglasili tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije, kjer opozarjajo, da predlagana novela ogroža izvajanje javno veljavnega programa tudi v zasebnih vrtcih. "Po novi terminologiji bodo lahko namreč zasebni vrtci in šole izvajali le program, ki je pridobil javno veljavo. Le ta pa se mora razlikovati od javno veljavnega programa, ki ga lahko izvajajo le javni vrtci in šole ter vrtci in šole s koncesijo. V Sloveniji ima koncesijo le 15 vrtcev, kar pomeni, da je ogrožen obstoj polovice vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Ker ne vemo, kako se bo ta člen izvedel v praksi lahko predvidevamo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več pogojev za delovanje, zato bodo morali z dejavnostjo prenehati," so opozorili.
dezurni@zurnal24.si
