Vročina. “Vseeno je, ali delamo pri 35 stopinjah Celzija ali pozimi pri minus deset stopinjah,” delovne razmere opišejo delavci na enem izmed ljubljanskih gradbišč. Delajo, kot da se temperature ne bi povzpele krepko nad 30 stopinj. Pravijo, da jim podjetja ne priskrbijo zaščitnih sredstev in jim med najhujšo vročino ne odobrijo daljših odmorov ter da poskrbijo le za tekočino. Med včerajšnjim obiskom gradbišč ob najhujši vročini smo opazili, da se mnogi delavci ne zaščitijo niti sami, saj so delali brez majice oziroma sončne kreme. Dejali so nam, da z negativnimi učinki sonca in visokih koncentracij ozona niso seznanjeni.
“Delo bi morali prekiniti”
• Bolniki. Več obiska zaradi posledic vročine opažajo predvsem v koprskem zdravstvenem domu. Ljudje prihajajo zaradi omotice, starejši imajo težave z dihanjem in utrujenostjo. V Ljubljani po pomoč prihajajo predvsem kronični bolniki, ki se jim je bolezen zaradi vročine poslabšala.
• Analiza. V vročinskem valu avgusta 2003 je umrlo 81 prebivalcev več, kot je bilo pričakovati, je pokazala analiza zdravnic Jožice Šelb Šemerl in Sonje Tomšič. To pomeni skoraj 13-odstotno povečanje umrljivosti v tem obdobju.
“Ob visokih koncentracijah ozona zdravniki priporočajo umik v zaprte prostore, da pa bi bilo kaj takega zapisano v katerem od predpisov, ki urejajo obveznosti delodajalcev do delavcev, pa nisem zasledila,” pove Lučka Böhm, pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odgovorna za varnost in zdravje pri delu. Koncentracije ozona so v teh dneh visoke, lahko tudi tik pod opozorilno vrednostjo 180 mikrogramov na kubični meter. Ozon draži dihalne poti, dolgotrajno izpostavljanje pa lahko privede do upada pljučne funkcije.
“Pri visokih koncentracijah ozona bi bilo treba delo prekiniti,” meni Oskar Komac iz sindikata delavcev v gradbeni dejavnosti. Ugotavlja, da glede ozona veljajo splošna navodila vremenoslovcev, da pa delavci nimajo predpisa, na podlagi katerega bi lahko zaradi nevarnosti ozona zavrnili delo na prostem.
Zahteva lahko inšpekcijo
Zakon o varnosti in zdravju pri delu pa določa, da temperatura na delovnem mestu ne sme presegati 28 stopinj Celzija, ter ne ločuje zaprtega in odprtega delovnega prostora. “Ocenjujemo, da občasno zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja oziroma zahteva presojo zdravnika,” pravi Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo.
Kadar je ta temperatura presežena, pa delodajalec lahko uvede začasne ukrepe: prerazporeditev delovnega časa, skrajšan delovni čas, pogostejše in daljše odmore, ponudbo osvežilnih napitkov, manjšo intenzivnost in v skrajnem primeru tudi prekinitev dela.
Če ukrepi niso zagotovljeni, lahko delavec prek svojega predstavnika zahteva inšpekcijski nadzor.
Tekočina in zaščita
V poletnih dneh smo vzdrževalcem avtocest začetek dela premaknili s 6.30 na 5. uro, delavci pa so prejeli varovalno opremo in hladne napitke. Tako zagotavljajo na Družbi za avtoceste RS (Dars) in dodajajo, da lahko odgovorne osebe odredijo še odmore v klimatiziranih vozilih. Na Cestnem podjetju Kranj so svojim delavcem po zmožnostih premaknili urnik ter prav tako zagotovili zaščitno opremo in tekočino, pravijo. V zvezi z visokimi koncentracijami ozona pa niso uvedli nobenih ukrepov. “Glede ozona spremljamo opozorila. Če bo potrebno, bomo dejavnosti in ukrepe prilagodili aktualnim razmeram,” pa obljubljajo na Darsu.
