V DZ so se v petek dokončno oblikovale vse poslanske skupine, znani so tudi njihovi vodje. Največjo poslansko skupino Gibanje Svoboda bo do najverjetnejše izvolitve za mandatarja vodil predsednik stranke Robert Golob. Poslance SDS bo vodila Jelka Godec, NSi pa za zdaj Jožef Horvat, njeno vodenje naj bi po primopredaji poslov na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzel Janez Cigler Kralj. Vodenje poslanske skupine SD prevzema Jani Prednik, poslansko skupino Levice bo še naprej vodil Matej Tašner Vatovec. Poslansko skupino narodnih skupnosti bo še naprej vodil predstavnik italijanske manjšine Felice Žiža. Na posvete k predsedniku republike pa sta vabljena oba, tudi predstavnik madžarske manjšine Ferenc Horvath.
Predsednik republike Borut Pahor je za ponedeljek vodje poslanskih skupin povabil na formalne pogovore o mandatarskem kandidatu, predlog kandidata za mandatarja bo Pahor po napovedih v DZ poslal še isti dan.
DZ mora nato najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja, poslanci bodo o tem predvidoma glasovali že v sredo. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.
Ko bo izvoljen, ima Golob 15 dni časa, da predlaga ministre
Novoizvoljeni predsednik vlade mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarja na vprašanja njegovih članov. V naslednjem tednu bodo sicer poslanci odločali tudi o razdelitvi mest v delovnih telesih DZ.
Predsednik pristojnega delovnega telesa mora takoj po zaslišanju ministrskega kandidata oz. najkasneje v 48 urah predsedniku DZ in predsedniku vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.
Poslanci glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Golob bo moral sestaviti vlado po starem, ne tako, kot si je zamislil
Najverjetnejši mandatar Golob bo skupaj s koalicijskima partnericama SD in Levico po tistem, ko so v SDS z vloženim predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi za zdaj zaustavili oblikovanje vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček, to sestavil po za zdaj znanem ministrskem razrezu.
Oblikovanje vlade po prvotnem načrtu Golob pričakuje v roku 45 dni, pred glasovanjem DZ o predlogu za razpis referenduma mora namreč preteči 30 dni, šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.
Vlado bi sicer po predlogu na novo nastajajoče koalicije sestavljala ministrstvo za finance, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za varstvo narave in prostor, ministrstvo za podnebje in energijo, ministrstvo za vzgojo in šolstvo, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in ministrstvo za kulturo. Poleg 19 ministrstev bo del vlade še urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prvaki strank bodoče koalicije tako napovedujejo, da bo nova vlada oblikovana do 3. junija. "Resda bomo šli po nekoliko drugačni poti, ampak šli bomo enako hitro," zatrjuje Golob.
Pred glasovanjem o mandatarju še podpis koalicijske pogodbe
V strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica so tako tudi že uskladili in parafirali koalicijsko pogodbo, prejšnji konec tedna so v javnost prišli tudi nekateri poudarki, ki bodo začrtali temelje dela nove vlade.
Med drugim napovedujejo dvig minimalne plače na 800 evrov neto in minimalne pokojnine na 700 evrov. Koalicijska pogodba predvideva tudi izhodno covidno strategijo, sčasoma bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odpovedali se bodo nakupu oklepnikov boxer ter opravili revizijo vseh začetih postopkov nakupov vojaške opreme pod vlado Janeza Janše. Napovedujejo tudi prioritetno reševanje stanovanjske krize, zavzemanje za odpravo prekarnosti, odpravo zadnjih sprememb dohodninske zakonodaje in preoblikovanje fiskalnega pravila z izločitvijo naložb.
Organi strank Gibanja Svoboda in SD so se o vstopu v vlado in vsebini koalicijske pogodbe že izrekli, v Levici se bo danes izteklo enotedensko glasovanje, na katerem se člani Levice izrekajo o vstopu v vlado in koalicijski pogodbi.
Prvaki strank Gibanje Svoboda Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec bodo po napovedih koalicijsko pogodbo podpisali v torek.
dezurni@styria-media.si
ta mojster je res dobil večino glasov , če so volitve legitimne in točne, kar po mojem niso, ampak ok ... le kaj ga čaka najbolj krizno obdobje v vsej zgodovini te države, to očitno nikomur ni jasno in ta… ...prikaži veča mojster bo s čarobno palčko vse uredil ... a res mislite, da folk lačen in z niskim plačam ne bo šel na ulice ... pa da vidimo jesen, ki bo krvavela, ali pa še prej ... po svoje m res čudi taka želja po oblasti, ko gre cel svet v tri p.m. , malo si poglejte borze, cene, kaj se dogaja po svetu
Golobnjak se polni z nepotrebnimi ministrstvi. Mr Taubi je pozabil na ministrstvo za toplo vodo, mešanje zraka, … in še in še. Več bluzenja in manj dela - glavni moto levakov!
Vse bo zafural kar je ta vlada naredila!