Slovenci: 229,
Avstrijci: 22,
Nemci: 18,
Italijani: 14,
Čehi: 11,
Madžari, Poljaki: 10.
Pregled dogajanja v gorskem svetu: oglejte si GALERIJO.
Do 14. decembra so gorski reševalci opravili 329 reševalnih in iskalnih akcij, v katerih so pomagali (ali vsaj poskušali pomagati) 366 osebam. "V teh akcijah je bilo mrtvih 43 oseb, nepoškodovanih 137, pogrešanih 11, lažje poškodovanih 52, težje 100, lažje obolelih 12, huje obolelih 11 oseb," so nam povedali na Gorski reševalni zvezi (GRZS).
Zimo zaznamovali plazovi
Že začetek leta je postregel z dokaj grozljivo statistiko, saj je pod plazovi do marca umrlo sedem ljudi. Večkrat smo tako poročali o primerih smučarjev oziroma turnih smučarjev, ki jih je zasul plaz. Dva moška, ki sta smučala izven urejenih prog, sta življenje izgubila pod plazom na Voglu in Krvavcu, eden pa je umrl na Zelenici.
Dušan Polajnar, GRZSIzpostavil bi predvsem nesreče v plazovih zadnjo zimo, kjer je umrlo 7 oseb. Pri nesrečah zaradi plazu je pomembno poznavanje vzrokov za nastanek plazu, priprava pred turo, kontrola drsnosti snežnih plasti na terenu in zavestna odločitev o nadaljevanju ture ali povratku. Povratek ni slaba rešitev, saj nam nudi možnost ponovne izvedbe ture v ustreznih pogojih. Mogoče še namig za praznične dni: odpravimo se na turo skupaj s prijatelji, za katere običajno med letom ne najdemo časa.
Največkrat intervenirali na Tolminskem
Poletni meseci so statistiko k sreči nekoliko omilili, kar gre pripisati predvsem slabim vremenskim razmeram. Ob številnih koncih tednov je namreč deževalo, kar je ljubiteljem gora preprečilo osvajanje novih vrhov. Največ (73) reševalnih akcij je GRZS zabeležila na Tolminskem – a ne zaradi pohodnikov, temveč padalcev. Kot zanimivost naj omenimo, da se na lep dan tam s padali v dolino spusti okoli 200 ljubiteljev adrenalina.
Smrtonosni Prisank
Za najbolj smrtonosno goro je letos obveljal Prisojnik, kjer so umrli štirje gorniki. "Prisank je zahtevna gora, kjer je dostop razmeroma enostaven, saj se do prelaza Vršič pripeljemo z avtom in zaradi tega je veliko obiskovalcev. Na severni strani gore vodijo na vrh zahtevne zavarovane poti. Tudi pristop po južni strani gore zahteva dobro telesno in duševno pripravljenost," ob tem pravijo na GRS in dodajajo, da sta sicer najbolj nevarna meseca julij in avgust, gledano po dnevih pa se največ nesreč zgodi na ponedeljek.
Glavni vzroki za nesreče so zdrsi, nepoznavanje terena, telesna in duševna nepripravljenost na izbrano turo, odlom skale in plazovi.
Robert Kralj, vodja gorske policijske enote (Zurnal24.si, 10.5.2010)Ljudem polagam na srce, naj gore jemljejo resno in z vsem spoštovanjem. V gore naj se odpravijo pripravljeni. Vzponi naj bodo postopni – ne se odpraviti najprej na najvišjo goro.
Izpostavljamo nekatere dogodke v letu 2010:
O prvi hujši nesreči smo poročali že konec januarja, ko se je pri Ajdovski deklici smrtno ponesrečil 34-letni Italijan. V ostenje Prisanka se je odpravil s 33-letnim slovenskim kolegom. Nekaj dni zatem so na Krvavcu našli mrtvega 52-letnega smučarja, ki je smučal izven ograde smučišča.
Februarja je snežni plaz na Voglu pokopal 17-letnika, ki se je podal na turno smuko izven urejenih prog. Konec meseca se je nova nesreča zgodila na Raduhi: umrla sta 24-letni planinec iz Dravograda in njegov vrstnik iz Vojnika. 22-letni pohodnik je utrpel hujše poškodbe.
Junija se je na poti na Krpin pri Begunjah smrtno ponesrečil Zvone Andrejčič, član prve slovenske odprave na Mount Everest. Ob plezanju alpinistične smeri se mu je odlomil oprimek. Nekaj dni za tem je ob sestopu s Prisojnika nad Vršičem v prepad padel poljski državljan, na brezpotju pri Poljubinju pa je na brezpotju v okolici slapu Beri spodrsnilo sprehajalcu, ki je padel približno 35 metrov globoko v strugo in umrl na kraju nesreče.
Janko Goršek, generalni direktor policije (Zurnal24.si, 10.6.2010)Kljub trudu naših fantov še prevečkrat opažamo slabo opremljene planince in trume turistov, ki samo izzivajo nesrečo. Trud, ki ga fantje vlagajo, je neizmeren. Zadnje čase veliko energije vlagajo tudi v smer ozaveščanja občasnih planincev. Včasih je uspeh dosežen, včasih ne.
V začetku julija so policisti in gorski reševalci na Jezerskem našli mrtvega planinca, ki se je sam odpravil v hribe. Istega meseca je pod Prisojnikom po pobočju v smrt zdrsnil 81-letni Tine Velikonja, sicer priznani slovenski zdravnik. Po pričanjih očividke s seboj ni imel primerne opreme. 54-letna novozelandska državljanka se je pri hoji na južnem pobočju Raskovca spotaknila in padla. Po strmem pobočju je nato drsela okoli 150 metrov in mrtva obležala v grapi, nekaj dni pred tem pa se je med izletom skupine skavtov v bližini slapa Sopota nad Podmelcem s strmega pobočja sprožilo več kamnov, ki so pokopali devetletno deklico.
Eden izmed bolj pestrih dni za reševalce je bil zagotovo v začetku avgusta, ko so v enem dnevu posredovali na štirih koncih države. Med drugim je na Gorenjskem jadralni padalec padel v jezero. Smrtnih žrtev v omenjenih nesrečah ni bilo.
V prvi polovici decembra pa se je na Krnskem pogorju smrtno ponesrečil Madžar – zanj je bila usodna ledena skala.