Hrvatje strožji od Slovencev

“Treba je pač upoštevati nacionalno zakonodajo v posamezni državi,” novico, da na Hrvaškem v gozdovih brez dovoljenja in plačila ni več mogoče nabirati ničesar, komentirajo na kmetijskem ministrstvu. “Še malo, pa bomo morali plačati celo zrak, ki ga dihamo. Le počakajte na volitve,” pa je eden od številnih ogorčenih komentarjev, ki se ob tej novici vrstijo na hrvaških spletnih portalih. Poleg pridobitve posebnega dovoljenja bo za pobrano treba plačati tudi “nadomestilo”. Za šopek desetih stebel divjih špargljev – čas za njihovo nabiranje se začne okoli velike noči – bo denimo treba plačati pet kun (0,66 evra).

Pri nas omejitev ni

Pri nas divje šparglje najdemo predvsem na Krasu, okoli Vipavske doline in v slovenski Istri, marsikdo pa jih nabira tudi na hrvaški strani meje. Po pridobitvi dovoljenja hrvaške pristojne gozdne uprave bo treba nabrano količino prijaviti in plačati po ceniku. Dovoljenje je potrebno ne glede na to, ali se plodovi nabirajo (poleg špargljev se brez dovoljenja ne smejo nabirati niti gobe, kostanj ...) za osebne ali komercialne namene. Kazen za neupoštevanje nove uredbe je od 130 do 920 evrov, pristojna organa za izrek globe pa sta gozdna in okoljska inšpekcija. “V Sloveniji je v gozdovih, ne glede na to, kdo je njihov lastnik, dovoljeno rekreativno nabiranje plodov. Količina nabranih gob, plodov, mahov in kostanja ne sme presegati dveh kilogramov na dan, zelnatih rastlin (v to kategorijo spadajo tudi šparglji) pa ne več kot kilogram. Zasebni lastniki rekreativnega nabiranja, ki je skladno s predpisi, ne smejo preprečevati,” poudarja Bojan Vomer, direktor gozdarske inšpekcije.

Zaplenili jurčke

Lani je slovenska gozdarska inšpekcija opravila 36 pregledov na terenu, kjer so bili skoraj 185 ur; izrekla je eno opozorilo po zakonu o prekrških in izdala deset plačilnih nalogov (zagrožena globa je 208 evrov). Zaradi prevelike količine nabranih gob je v štirih primerih zaplenila 24 kilogramov jurčkov.