Igre s stečajniki SCT

Stečajnemu upravitelju SCT Leonu Benigarju Tošiču se po treh tednih že drugič maje stol. Oditi bo moral, če višje sodišče za stečajnico vrne razrešeno Marijo Magdaleno Šantl; zdaj pa je pritožbo na njegovo imenovanje vložil še znani odvetnik in stečajnik Tomaž Čad. “Gre za osnovno higieno. Tošič je kot odvetnik zastopal enega od upnikov SCT, zato je zdaj, ko je v vlogi stečajnega upravitelja, v navzkrižju interesov,” meni Čad.

Najprej odvetnik upnika
Dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvo, res dokazuje, da je Tošič kot odvetnik zastopal družbo B-Solventa. Ta je lani tik pred začetkom prisilne poravnave odkupila za 25 tisoč evrov terjatev do SCT. Odvetniška pisarna Benigar Tošič pa je nato dosegla njihovo zavarovanje s predzaznambo pravice na nepremičninah.

Izpodbijanje doseženega
Benigar Tošič pravi, da v Ljubljani najbrž ni odvetnika, ki ne bi kdaj kaj delal tudi z SCT. Pritrjuje mu tudi stečajni upravitelj, ki ni želel biti imenovan. Pravi, da to, da je Tošič kot odvetnik prej delal za enega od upnikov SCT, po zakonu še ni razlog, da Tošič zdaj ne bi mogel biti stečajnik. Bi se pa Tošič lahko znašel v konfliktnem položaju, ker je za terjatve B-Solvente tik pred uvedbo prisilne poravnave dosegel ločitveno pravico. “Kot stečajnik praviloma prerekaš vse izločitvene pravice, ki so bile za terjatve dosežene v zadnjem letu. To za Tošiča pomeni, da se bi kot stečajnik moral postaviti nasproti B-Solventi, ki jo je še pred meseci zastopal kot odvetnik,” pojasni eden od priznanih stečajnih upraviteljev.

“Vsi bodo na istem”
“Več upnikov je v podobnem položaju in vsi bodo enako obravnavani. Za B-Solvento ne delam več in nič nimam od tega, če jim je ločitvena pravica priznana. Ker se zavedam, da bom pod drobnogledom, bom vse naredil tako, da mi nihče ne bo mogel ničesar očitati, konkretno zadevo pa bom dal na lastne stroške v pregled zunanjemu strokovnjaku,” zagotavlja Tošič.

Za koga igra Čad
Čad pa zanika, da bi se Tošiča s pritožbo lotil, ker si sam želi postati stečajni upravitelj SCT. “Tudi če bi bil na vrsti, bi se takoj izločil. Kot odvetnik sem namreč SCT zastopal v delovnih sporih,” pojasni in dodaja, da bi višje sodišče o njegovi pritožbi lahko odločilo že do konca tega tedna.

Dvom o nepristranskosti
Omeni, da je v podobnem primeru leta 2005 v postopku stečaja Elana z izločitvijo takratnega stečajnika uspelo Komercialni in hipotekarni banki. Vrhovno sodišče je takrat odločilo, da že samo dejstvo, da je Branko Gorše pred imenovanjem za stečajnega upravitelja zastopal tri upnike, vzbuja zadosten dvom o njegovi nepristranskosti. Okrožno sodišče v Kranju pa je moralo postopek imenovanja stečajnika ponoviti.