Gneča. "Pri nas imamo v sobah največ štiri postelje, pa se že pozna, da je slab zrak. Šest ljudi v eni sobi pa je že malo nečloveško," je dejal delavec v enem od javnih domov za starejše, ko smo mu omenili, da imajo ponekod šestposteljne sobe. Meni, da bi take sobe potrebovale vsaj rekuperator za stalni dovod svežega zraka, vendar jih večina tega nima.
"To rešujemo z zračenjem večkrat na dan, pri čemer ljudi zaščitimo ali odpeljemo iz sobe," nam je dejala direktorica enega od domov. "Problem je bolj pomanjkanje površin na uporabnika, pristopanje k njemu in njegov prevoz, dodatno težavo pa imamo, kadar se pri katerem oskrbovancu pojavi okužba, saj težko zagotovimo potrebne ukrepe," je dodala. Tudi v nekaterih drugih domovih se strinjajo, da so take razmere za bivanje neprimerne in da je treba najti rešitve.
Raje v slabših sobah
V sobah s štirimi, petimi in šestimi posteljami v slovenskih javnih domovih biva okoli dva tisoč ljudi, kažejo podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Vzrok za to pa ni prostorska stiska v domovih, saj prostih mest ne primanjkuje, temveč cena. Kljub slabim razmeram namreč oskrbovanci oziroma njihovi svojci zaradi finančne stiske zavračajo selitev v sobe z manj posteljami, kadar se te sprostijo, v podstandardne sobe pa si želijo tudi drugi, so nam dejali v domovih.
Tistim, ki ne zmorejo plačevati storitev v domu, lahko sicer pomaga občina, vendar se lahko v tem primeru občina vknjiži na nepremičnino uporabnika, kar pomeni, da bodo morali svojci ob dedovanju dve tretjini te pomoči vrniti.
Medvedja usluga
Ministrstvo je sicer s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah, sprejetim leta 2006, domovom naložilo, da se morajo do leta 2021 preurediti tako, da bodo imeli največ dvoposteljne, izjemoma triposteljne sobe. Ta ukrep bo sicer omogočil dostojnejše življenje v domovih, po drugi strani pa bo povzročil, da si večina ljudi bivanja v domovih sploh ne bo mogla več privoščiti.
Domovi namreč ne dobivajo državnih sredstev za tekoče poslovanje, kar pomeni, da morajo poslovati tržno, investicije in zagotavljanje višjega standarda pa se bodo tako lahko odrazili v višji ceni za uporabnika.
Upajo na EU-sredstva
Ministrstvo za delo (MDDSZ) smo zato vprašali, ali lahko država pripomore k temu, da domovi ljudem ne bodo postali nedostopni. "V modelu financiranja tega nimamo," je dejal direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš in dodal, da se je v zadnjih letih zaradi krize obseg državnih investicij v zavode maksimalno skrčil.
Ob tem je izrazil upanje, da se bo rešitev našla z novo ureditvijo financiranja, s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi, domovom pa za izvedbo posodobitev ministrstvo predlaga dve možnosti: ena je najetje kredita – tega bi potem domovi upoštevali pri ceni za varovance –, druga pa računanje na to, da se bo lahko del sredstev zagotovil iz evropskih strukturnih skladov. "Vprašanje, koliko sredstev bo na voljo, mislim pa, da bo to sestavni del nove finančne perspektive," je optimističen Dominkuš.
Miniintervju: To je alarm v socialnem sistemu
Višina prispevka uporabnika je presegla njegovo povprečno sposobnost. Pred tremi leti so vsi vztrajali pri enoposteljnih sobah, zdaj pa iščejo večposteljne. Imamo vedno več ljudi, ki ne zmorejo tega prispevka, ki jim ga država nalaga.
Je torej za to kriva država?
To, da si socialno ogrožen državljan ne more privoščiti socialne storitve, pomeni alarm v socialnem sistemu. Država pa je ukinila varstveni dodatek v domovih in zmanjšala številne druge dodatke, iz katerih so ljudje plačevali domove.
Lahko pričakujemo, da stroški prenovitev domov ne bodo breme oskrbovancev?
Zmanjšanje kapacitet na sobo pomeni povišanje stroškov in prinaša potrebo po adaptacijah. Država si tukaj umije roke, domovi pa moramo za prenove bremeniti naše stanovalce; druge izbire nimamo. Lahko je reči, vi morate nekaj prenoviti, zaračunajte pa stanovalcem.
Kaj predlagate za rešitev te težave?
Nujno je sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, ker potrebujemo dodatni vir. Ker s tem zakonom toliko zamujamo, smo tudi prišli v te težave. Če bi ga sprejeli leta 2006 ali 2007, ko je bil že zdavnaj pripravljen, teh težav ne bi imeli in ljudem se ne bi bilo treba odpovedovati storitvam, ki jih res potrebujejo.
Bravo mirkec, popolnoma se strinjam, pa še to, vojašnice počasi spreminjat v domove za starejše. Vojsko,ki itak nič ne dela, preusposobiti za negovalce.
Domovi za starejše naj raje znižajo ceno za domovanje na način z racionalizacijo poslovanja. Najprej naj za polovico zmanjšajo administracijo, naprimer socialne delavke v pisarnah, višino plač direktorjev in direktoric domov in še bi se lahko najdlo rezerv za racionalizacijo poslovanja.