Ne zgodi se pogosto, da nas pri vratih občine za intervju sprejme župan. Seveda je šlo le za naključje, ko smo se z novoizvoljenim obrazom občinske politike – županom Mestne občine Celje Matijo Kovačem srečali pred vhodom v občinsko stavbo. Na dogovorjen intervju smo prišli nekoliko prej, sam pa je tako kot vsako jutro v službo prišel po svoji obvezni jutranji rutini – spremljanju hčerke do šole, kar se ni spremenilo niti po zasedanju županske funkcije.
Matija Kovač župan MO Celje
Tretja največja slovenska občina z novim letom stopa v drugačno obdobje, polno napovedanih sprememb. Poleg tega, da so ji mestni delavci z odstranitvijo lučk prav na dan intervjuja priskrbeli staro preobleko, jo po besedah Kovača v prihodnje čaka novejša in modernejša podoba. S sodelavci na občini bodo knežje mesto spremenili in urbanizirali do te mere, da mladi ljudje iz njega ne bodo več bežali. 33-letnika marsikdo vidi kot znanilca sprememb, ki bo Celju povrnil sijaj in ga postavil ob bok najuspešnejšim slovenskim občinam. Sam je z napovedmi zadržan, saj se zaveda, da je velike preobrate že v prvem mandatu iluzorno pričakovati. V tem času si želi predvsem postaviti temelje, ki bodo uveljavljene spremembe lažje zdržali.
Ste se že navadili na županski stolček? Je bolj 'udoben' kot tisti v mestnem svetu Mestne občine Celje, kjer ste prehodno bili od leta 2014?
Težko bi rekel, da sem se ga navadil. Vsekakor ne gre za udobno mesto, temveč za zelo delovno in odgovorno pozicijo. Način dela, ki pritiče funkciji župana, mi zelo ustreza, saj se imam za človeka, ki ima rad operativo, konkretne izzive in povsem stik s primarno materijo v mestu; to so komunalna in prostorska vprašanja, ter vprašanja odnosov med ljudmi. Vse našteto mi je bistveno bolj všeč kot pa abstraktno politično delo. V novi vlogi tako uživam od prvega dne.
Katera je bila prva stvar, ki ste se je po prevzemu funkcije lotili?
Na začetku mojega mandata me je čakal tradicionalni novoletni županov sprejem, kamor sem povabil tudi nekdanjega župana Bojana Šrota. Takrat sva sprejela vse osrednje deležnike gospodarske, politične, športne in ostale javne sfere v mestu. Takoj za tem sem organiziral manjši sprejem za vse zaposlene na občini, ki sem jih resnično želel spoznati. Sem mnenja, da je ključ do uspešnega delovanja odprta in povezana komunikacija že med sodelavci na občinii. Le na ta način lahko dosežemo boljše rezultate, nenazadnje s tem občanom pokažemo določen zgled.
V kakšnem stanju ste Celje prejeli v roke in v kakšnem, računate, da ga boste leta 2026 po izteku mandata pustili?
Ves čas svojega delovanja, bodisi v mestnem svetu bodisi med kampanjo, sem poudarjal, da je Celje že sedaj na marsikaterem področju v dobri kondiciji. Izpostavim lahko urejenost komunalnih zadev, kot sta na primer ravnanje z odpadki in odvajanje odpadnih voda, prav tako sistem daljinskega ogrevanja, kjer z našo toplarno dosegamo najnižje cene energije v Sloveniji. Investicije, ki so bile izvedene v preteklosti, nam tlakujejo pot za napredek. Na drugih področjih, vezanih na družbeno klimo v mestu, po drugi strani ne morem ravno reči, da smo prvaki. Delati želim predvsem na atmosferi, ki bo privlačna za občane, ki tu živijo, in bo prav tako privlačna za mlajšo populacijo in zagotovi prihodnost razvoja mesta.
Celje ima veliko priložnosti za kakovostno življenje; od bližine narave, velikosti mesta do geografske lege, se mladi iz njega množično izseljujejo. Kje se je zataknilo, da za mlade ni privlačno?
Hranim podatek iz raziskave in strategije mladinske sektorja v mestu, ki pravi, da so se 4/5 izrekli, da se po koncu študija v Celju ne vidijo. Glede na velikost in pozicijo mesta je logično, da nekateri kadri po študiju ostanejo v mestih, kjer so se izobraževali. Mislim, da to ni nič nenavadnega in je to realna specifika takšnih mest, pri čemer mi nismo nobena izjema.
Vseeno pa je Celje tretje največje slovensko mesto, kar ni zanemarljiv podatek.
Drži, a Celje ni univerzitetno mesto, kar je ključen faktor. Kljub temu menim, da k visoki številki mladih izseljencev prispevata stanovanjska problematika in struktura gospodarstva. Opaža se tudi trend, da se mladi v letih, ko se odločijo za družino, raje izseljujejo v okolico Celja, kjer si lahko gradijo hiše ali lažje najdejo stanovanja. Takšnih priložnosti v Celju v zadnjih letih res ni bilo veliko. Kot središče regije bi si želeli biti bolj privlačni za omenjeno populacijo, ki lahko pri nadaljnjem gospodarskem razvoju tudi največ pripomore.
K boljšemu gospodarskemu razvoju bi verjetno pomagal tudi turizem, ki pa trenutno precej nazaduje. Znamenitosti in zgodovine je v Celju ogromno. Kje torej tiči razlog?
Celje ima kot središče regije ogromno turističnega potenciala; na eni strani je tu lepa, zelena Savinjska dolina, na drugi strani so številna znana zdravilišča. Hkrati smo nosilci izjemne kulturne dediščine in tudi lepega urbanega središča mesta. Trenutno imamo največ težav z namestitvenimi kapacitetami, saj obratuje le en hotel. Želimo delati predvsem na klimi v središču mesta, ki bi se je lahko obiskovalci naužili.
Pogled na Celje.
Prepričan sem, da z danostmi, ki jih imamo, in z vlaganji v kulturno dediščino naredimo preskok v turističnem razvoju. Nikakor si ne želim, da bi prešli v megalomanijo v smislu pretirane turistifikacije. Zanjo v tem trenutku niti nimamo ekonomske podlage. Če pogledamo številke, vidimo, da Celje ni eno izmed mest, ki je po obiskanosti v vrhu.
Razvoj in atraktivne turistične vsebine, ki bo danosti izpostavil v pravi meri, je prava pot pri maksimalnem izkoriščanju potencialov. Dobrodošla bi bila povezanost znotraj za turiste še vedno ne dovolj prepoznavne Savinjske regije, ki ima kapacitet za razvoj res veliko.
Na kakšen način točno želite Celje ponovno postaviti na turističen zemljevid?
Naša prioriteta je delo na urbani atmosferi. Občani in ostali prebivalci regije naj bi Celje začeli dojemati kot kulturno in urbano središče, v katerem bi preživljali svoj prosti čas in še pogosteje postati uporabniki gastronomske in prostočasne ponudbe. Na ta način bi veliko lažje zadovoljili tudi tiste goste, ki jih po naših podatkih v regiji pa tudi v mestu ni malo in mogoče pogrešajo ravno mestni utrip.
V decembru nas veliko gostov obišče na račun Pravljičnega Celja. Želimo si, da bi bilo tako tudi v drugih letnih časih, morda s pomočjo večjega poletnega festivala ali z nadaljnjim razvojem ponudbe v okolici mesta, kot sta Celjska koča in Šmartinsko jezero.
Pri tem vam bodo verjetno pomagale tudi vaše 15-letne izkušnje iz kulture, kjer delujete kot kulturni producent.
Res je. Bil sem eden izmed soustanoviteljev zavoda Hiša kulture Celje, znotraj katerega organiziramo glasbene in gledališke prireditve. Zaradi novega položaja sem se v zadnjem času od zavoda seveda oddaljil, a verjamem, da je celjska nevladna scena sposobna prinesti marsikatero kreativno rešitev in dobro idejo. Najbolj smo ponosni na muzikal Veronika Deseniška, ki ga štejemo za projekt kulturnega turizma. Predstava je v treh letih v Celje pripeljala 20.000 obiskovalcev. Tovrstne prireditve so točke, na katerih se lahko gradi turistična ponudba. Ta je globoka povezana tudi z ustvarjalci in prebivalci mesta. Še naprej bom spodbujal kulturne ustanove, na prvem mestu Slovensko ljudsko gledališče Celje, da se odpirajo mestu in publiki, ki pride od drugod.
Celje želite spremeniti v urbano, živahno mesto, a če pogledamo njegovo trenutno podobo v centru, vas pri tem čaka dolga pot. Kako se boste lotili oživitve mesta?
Mesto ne postane živahno le zaradi ponudbe storitev in trgovine, temveč predvsem zaradi prebivalcev in obiskovalcev. Naloga mesta je, da vanj pripelje občane in ostale obiskovalce, ki bodo te storitve potrebovali in uporabljali. Danes je v mestu kar nekaj praznih lokalov, podobno kot pri ostalih mestih enake velikosti. Težave so prišle s spremenjenimi urbanimi vzorci s selitvami prometnih tokov v trgovska središča na obrobja mest, s spremembami bivalnih vzorcev, saj se ljudje na delo vozijo v druga mesta, kot primarna sredstva pa uporabljajo avtomobil.
Na vse našteto se lahko odzivamo tako, da ljudi privabimo k preživljanju prostega časa v starih središčih. Razmerje v širšem mestnem jedru je tako, da je tu večina delovnih mest, zasedenost stanovanj pa je nižja. Če želimo povečevati število stanovanj v mestu, ki je sicer izjemno atraktivno za bivanje, je treba rešiti infrastrukturne težave. Izpostavil bi denimo parkirišča. Potrebno bi bilo tudi uskladiti trenja med prebivalci in ponudniki nočnega življenja oz. zabav. Teh stvari se ne da urediti čez noč, vsekakor pa je jasna naša namera, da bomo izzive nagovarjali.
Velik del nočnega življenja predstavljajo študenti, vendar Celje ni univerzitetno mesto. Je ideja o tem, da bi nekoč postalo, realna?
Celje je že danes močno srednješolsko središče, prav tako imamo kar nekaj visokih šol. Absolutno si Celje predstavljam kot mesto izobraževanja in znanja tudi v prihodnje, o ideji univerz pa ne bi konkretno govoril, saj je glede na ostalo ponudbo v Sloveniji morda preambiciozna. Vsekakor pa vidimo priložnosti za razvoj šolstva, ki je bližje potrebam delodajalcev, recimo model politehnike.
Načrte si bomo prizadevali podpirati tudi v prostorskem smislu. Menim, da bomo dober partner izobraževalnemu sektorju pri iskanju možnosti za umeščanje institucij v naše mesto.
Trudite se biti odprt župan, ki prisluhne svojim občanom. Slednje ste dobro spoznali med kampanjo, ko ste šli mednje in poslušali njihove želje. Katere želje so največkrat izpostavili?
Moram reči, da sem med kampanjo zelo dobro spoznal tudi sebe (smeh), saj sem se predstavil v novi luči, ko sem prekolesaril večino mesta z okoliškimi naselji. Ljudje, s katerimi sem se srečeval, so bili izjemno pozitivni, na terenu nisem doživel niti ene slabe izkušnje. Ljudje vedo, česa si želijo v svojem ožjem okolišu, pri čemer so zelo konkretni.
Matija Kovač župan MO Celje
Omejitve financiranja so resne, zato si bom pri svojem delovanju prizadeval, da bomo v stiku s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi. Z njimi bomo stalno v navezi glede prioritet. Na vse potrebe oziroma želje občanov pa je zelo težko odgovoriti. S pojavom in razcvetom družbenih omrežij lahko težave in primanjkljaji na določenih področjih v javnem mnenju postanejo večji, kot v resnici so. Mesto smo ljudje, smo skupnost in v skupnosti je dialog bistven.
Veljate za enega najmlajših županov, če ne celo najmlajšega, v zgodovini velikih mest v Sloveniji. Vas skrbi, da zaradi vaše mladosti na vas gledajo drugače? Je mladost lahko tudi vaša prednost?
Starost ni moja težava, saj imam vizijo in želje, kaj želim početi, razdelane. Poleg tega vidim ogromen potencial tudi v medgeneracijskem dialogu. Pri odnosu do okolice mi to prinaša prednost; neko energijo, optimizem in zagon za cilje, ki jih imam. Kako name gledajo drugi, pa me ne zanima preveč.
Bi slovenska politika, tudi občinska, morala imeti več prostora za mlade politike?
V zadnjem času se mi to sicer zdi določen trend; v sosednjem Laškem je mlajši nov župan, dva mandata je tako tudi v Šmarju pri Jelšah. Teh primerov je v Sloveniji vedno več, vseeno pa širše analize ne bi opravljal. Zdi se mi, da smo kot družba mlajšo generacijo v preteklem obdobju morda malo preveč odrivali na rob. Če želimo biti uspešni, moramo v svoje pore vključevati čim širši spekter generacij; od mlajših s spretnostmi, ki jih prinašajo, do starejših z znanjem in izkušnjami. Starost za profesionalce na svojem področju, tako kot spol, res ne bi smela biti omejitev.
V Sloveniji se že več let pogreša večjo politično participacijo mladih, čeprav je v ospredju njihova prihodnost. Kako mlade nagovoriti in spodbuditi?
To se dejstva, ki jih potrjujejo številke o starostni strukturi volivcev. Natančnejše analize tokratnih lokalnih volitev v Celju še nisem prejel, zato morebitno spremembo tega trenda težko potrdim. Z načinom komunikacije, ki smo jo zastavili v času kampanje, pa smo seveda v veliki meri nagovarjali mlade. Prav tako smo jih spodbujali k participaciji, saj gre konec koncev za stvari, ki so najbolj bistvene ravno zanje. Želel pa bi, da so vse generacije čim bolj aktivne.
Poleg pozitivnih lastnosti skrbi visok odstotek kriminala. Štiri leta nazaj se je Celje v raziskavi uvrstilo med top 10 najnevarnejših mest v Evropi. Kako se lotiti problematike varnosti in ljudi prepričati v nasprotno?
Zagotovo je šlo za napačno interpretacijo statistike med neprimerljivimi mesti, saj tega v mestu ni zaznati. Takrat je to izpadlo kot komična novica, saj povprečen občan Celja res ne zaznava kot nevarnega mesta. Težave seveda so prisotne in o tem smo obveščeni. Trenutno je najbolj aktualna problematika različnih oblik prestopništva med mladostniki. Na te stvari je treba opozarjati, česar so se lotili že v prejšnem mandatu, mi pa bomo s promocijo nenasilne komunikacije med mladimi nadaljevali.
Vam bodo v pomoč pri uvajanju sprememb in novi ureditvi Celja tudi dobri odnosi z državnimi oblastmi? Nenazadnje ste še vedno član koalicijske stranke Levica.
Član Levice, oziroma njene predhodnice, sem že od leta 2014. Vesel sem, da sem bil že takrat brez resne namere vključen na listo mestnega sveta in nato tudi izvoljen v mestni svet. Ukvarjanje z okoljem, v katerem bivam, me je od nekdaj zanimalo, nisem pa imel posebnih političnih ambicij. Ta pot me je v bistvu pripeljala iz svojega poklica. Zdi se mi dosledno in prav, da se stranki ne odpovem, ne glede na to, da sem župan postal kot neodvisen kandidat. To funkcijo nameravam še naprej izpolnjevati dosledno neodvisno, tj. široko povezovalno.
Matija Kovač župan MO Celje
Ste to morda pogrešali pri prejšnjem županu?
Mislim, da nima smisla razpravljati o delu prejšnjega župana. Sam zagotavljam, da bom župan, ki bo v stiku s širšim okoljem in se tudi želim informirati o lokalnih in svetovnih trendih. Ne smem se zapirati v ozek krog delovanja in težav, ki jih mesto ima. Mesto te z vsemi svojimi izzivi kaj hitro lahko posrka v celoti.
Idej in želja imate veliko, včasih pa se zgodi, da se v realnost to zaradi različnih dejavnikov ne preslika najbolje.
Vaša ocena je točna. Omejitev je veliko, največjo pa predstavljamo mi sami in naša volja do izvedbe sprememb. S svojimi ožjimi sodelavci skušamo aktivirati najboljše v ljudeh. Z resursi, ki jih imamo na razpolago, in z našimi vizijami lahko naredimo veliko.
En župan, ki se očitno zaveda, da ni možno privabiti storitev v center mesta, kjer ni možno parkirati. Včasih so ljudje iskali mesto za parkiranje, pa so kljub temu imeli ti lokali delo. Danes, pa ne moreš tja priti z… ...prikaži več avtom, pa so lokali in ostali prostori pač prazni.