Volilna udeležba vse od osamosvojitve pada, če je bila leta 1992 na volitvah v Državni zbor zavidljivo in za današnji čas nedosegljivo 85,8-odstotna, se ta v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje. Posebej nizka je v starostni skupini med 18 in 30. letom. Na državnozborskih volitvah 2018 je bila v tej starostni skupini, ki je tudi najmanjša izmed vseh, saj je takrat predstavljala le 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 40,54-odstotna. Se mladi politično neangažirajo zaradi lastnega prepričanja in želje po odklonskosti od ustaljenih družbenih struktur, ali so te narejene tako, da jih načrtno izključujejo?
Se je vaše mnenje o slovenski politiki, ko ste se z njo srečali iz oči v oči, spremenilo?
Resda v slovensko politiko nisem vpeta dosti časa, a do sedaj nisem imela slabih izkušenj. Starejši kolegi so mi v smehu dejali, da se bomo o tej temi ponovno pogovarjali čez dve leti (smeh). Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da sem po naravi pozitiven človek.
Kakšnega sprejema in odziva ste bili na političnem prizorišču deležni s strani starejših političnih akterjev, ki imajo na tem področju že več izkušenj?
V naši stranki nas zelo dobro podpirajo, saj vidijo, da je to edini način, kako nagovoriti mlade volivce. Prav tako so nas v veliki meri upoštevali pri naših predlogih in idejah za program, vključujejo nas tudi v strukture stranke. Želim si, da se bo to nadaljevalo tudi po volitvah, ko bomo stvari bolj institucionalizirali. Trenutno še nimamo podmladka, smo zgolj skupina mladih, a po volitvah bomo vse bolj formalno uredili. Zato res upam, da bomo v strankarske strukture vpeti tudi v prihodnosti.
Odstotek mladih, ki so vključeni v (glavne) politične stranke pri nas, je izjemno nizek. Zakaj, menite, je tako in kako to spremeniti?
Letos opažam, da je več poudarka na mladih. Vsi so se končno začeli zavedati problema, da se mladi v politiki ne angažirajo dovolj. A menim, da se preveč izpostavlja le številke mladih kandidatov, kar je sicer tudi v redu, vendar bi bilo bolj pomembno pogledati to, kje na listi so in kakšne možnosti imajo, da so sploh izvoljeni. Podoben problem se je pojavljal pri spolnih kvotah, ko se je pozabilo pogledati, kje na listi so se ženske pojavile. Pri nas, čeprav imamo številčno morda manj mladih kandidatov, smo na mestih, kjer imamo dejansko možnost, da smo izvoljeni. S strankarskim kolegom Lenartom Žavbijem na primer kandidirava v Ljubljani, kjer imamo dobro podporo.
Sami vidite bolj problem v mladih posameznikih, ki se nočejo izpostavljati, ali v tem, da le ne dobijo priložnosti?
Obojega po malo. Nekatere stranke tudi v preteklosti niso niti imele interesa z mlade, zato ne ustvarjajo dovolj prostore ter vsebin za mlade. Za to, da se priključiš eni stranki, se moraš z večino vodil in ukrepov, ki jih imajo v programu, poistovetiti. Če tega ni, ne moremo biti presenečeni, da v DeSUS denimo ni mladih predstavnikov. Drug problem pa je vse prisotna negativna klima, ki se je ustvarila v zadnjem času, ko smo že kar nekaj let nezadovoljni z delovanjem politike in njenimi rezultati. Velja prepričanje, da ne moremo nič spremeniti.
Prvi korak, ki bi pripomogel k boljši klimi, je po mojem mnenju komunikacija ljudi v vladi in ostalih ljudi na pomembnih funkcijah. Ko je zaznano netransparentno delovanje, ga je treba preganjati po uradnih postopkih. Zdi se pa mi, da so včasih določene stvari v redu speljane, a do ljudi niso skomunicirane na razumljiv način. Ker veliko ljudi že izhaja iz nezaupanja, da se v politiki nič ne dela, bi ustrezna komunikacija lahko pripomogla k drugačnemu prepričanju. Veliko opazk je na primer izrečenih na račun določenih sej v državnem zboru, ki se jih prenaša na televiziji in so slabo obiskane. Ljudje najprej pomislijo, da so poslanci na dopustih in nič ne delajo, ne vedo pa tega, da je bila seja sklicana le za določen odbor in ni namenjena vsem poslancem, ali pa to, da lahko poslanci določene seje spremljajo tudi preko spleta in lahko ob tem opravljajo svoje delo ter so na ta način bolj produktivni. Največji problem vidim v slabi povezavi med ljudmi in vladnimi institucijami. Ker že tako nimamo dobrega zaupanja, se slaba klima brez komunikacije le širi.
Imajo mladi dovolj izbire in možnosti, da so slišani, ali bi bilo morda bolje, da bi imeli svojo stranko, ki bi zastopala le njihove interese? Potrebujemo "DeSUS za mlade"?
Menim, da ne. Odgovor se skriva v povezovanju. Pomembno je, da se znotraj strank okrepi predstavnike mladih. Če se usmeriš le v določeno generacijo in njihove potrebe, je to bolj kratkoročna rešitev za takrat, ko si v stiski s časom in hitro potrebuješ volivce. Če želimo delati na perspektivni prihodnosti v Sloveniji in obenem imeli priložnosti za mlade ter delujoč sistem, ki bo omogočal, da se upokojiš dostojno, je ključno medgeneracijsko sodelovanje.
Raziskave kažejo, da imajo mladi trden vrednotni okvir, da so optimisti in želijo prevzemati odgovornosti za svojo usodo ter so vključevati v družbo. A obenem narašča tudi trend zavračanja ustaljenih oblik družbenega delovanja, politične participacije, odklonskost do političnih elit in na sploh nezaupanje v sistem. To nakazuje tudi izjemno nizka udeležba; na državnozborskih volitvah leta 2018 je bila njihova udeležba najnižja med vsemi skupinami. Na volitve jih je leta 2018 namreč šlo le 40,54 odstotka, medtem ko je bila splošna udeležba na volitvah 52,64 odstotka. Zakaj, menite, je tako?
V Sloveniji nimamo zadostnega izobraževanja v smeri aktivnega državljanstva in državljanske vzgoje, ki bi mladim, preden prejmejo volilno pravico, predstavila sistem naše države; njeno delovanje, funkcije političnih akterjev in pojasnila, zakaj je treba voliti. Na ta način bi bolj osmislili razlog, zakaj je pomembno iti na volitve.
Mladi so pred 10, 20 leti volili pogosteje kot mladi danes. To je svetovni trend, ki zmanjšuje vlogo mladih kot pomembne politične sile. Je tudi to krivo, da v očeh političnih akterjev niso vredni tolikšne pozornosti in raje nagovarjajo starejše populacije?
Visoka udeležba na referendumu o vodah in tudi na shodih, zlasti na shodu proti podnebnim spremembam, pa je pokazala, da si mladi želijo biti slišani, nenazadnje se gre za njihovo prihodnost. Kako jih torej še bolj angažirati?
Mladi so v veliki meri že angažirani, predvsem v neformalnih oblikah politične participacije, kot sta aktivizem in sodelovanje v različnih organizacijah in družbah. Tu je moč zaznati dober trend. Ni le vključenost v politične stranke edina prava politična participacija, vendar so pomembne tudi druge, prej naštete, oblike. Ključno je, da najdemo vsebine, ki so nam pomembne, in se aktiviramo ter od predstavnikov, ki imajo moč na tistem področju, zahtevamo, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Pri mladih sta na primer eni izmed takih vsebin, ki so jim blizu, podnebne spremembe in trajnostni razvoj. To so različne oblike aktivnega državljanstva, ki bi jih v prenovi predmetnikov državljanske vzgoje morali vpeljati.
Verjamem, da se na individualni ravni šolskih sistemov to morda že dogaja, a na tem mestu bi potrebovali državno strategijo, da se mlade že od majhnega opolnomoči z mislijo, da živijo v demokraciji, kjer je pomembno, kaj si mislijo in da če v svoji skupnosti vidijo določeno nepravilnost in nepravičnost, lahko nanjo opozorijo in naredijo, posredno ali neposredno, nekaj v zvezi z njeno rešitvijo. Mladi se morajo zavedati tega, da imajo v rokah določene mehanizme in moč določene stvari spremeniti oziroma nanje vplivati, nenazadnje imamo tudi v ustavi zapisano, da je v Sloveniji oblast v rokah ljudstva.
Pri celotni mlajši populaciji in družbeno bolj angažirani populaciji v splošnem velja, da ne sprejema več delitve na levo in desno, ki je pri nas še zelo aktualna. Bi se bilo bolj smiselno ozirati v prihodnost kot pa v preteklosti?
Zagotovo. Tudi mladi, s katerimi sem v stiku v času kampanje oziroma sem bila v stiku v preteklosti, ko sem sodelovala v različnih mladinskih organizacijah, velikokrat slišim, da imajo dovolj tega, da se politika tako striktno deli na eno ali drugo. Mladi si želijo vsebinskih rešitev in odgovorov na probleme, ki našo družbo čakajo v prihodnosti. Seveda pa je nekatere stvari, ki niso bile razčiščene v preteklosti, v zgodovinskem kontekstu še vedno vredno obravnavati, a le na točki, da bomo našo državo v pravi smeri razvijali naprej. Treba se je ozirati na vrednote, v našem primeru štiri temeljne vrednote: svoboda, spoštovanje, odgovornost in zaupanje, in na podlagi teh vrednot graditi spremembe. Mladim in vsem ostalim je nujno ponuditi vsebinske rešitve, povedati, kaj bi se moralo spremeniti, ne pa jih deliti o zgodovinskih dogodkih.
Nestanovitna zaposlitev, nesamostojnost, stanovanjska problematika, duševno zdravje – to so teme, ki mlade trenutno najbolj bremenijo. Menite, da so v programih strank dovolj zastopane, da bi pritegnile njihovo pozornost? Se o njih dovolj govori, ali še pomembneje; se išče rešitve?
V naši stranki smo bili mladi pri ustvarjanju programa zelo vključeni in upoštevani. Kot sem videla tudi pri programih drugih strank, se omenjenih tem dotikajo. Dejstvo je, da so te teme sedaj vedno bolj zastopane, a tudi zato, ker v preteklosti ta skupina sploh ni bla slišana. O stanovanjski problematiki (mladih) v Sloveniji govorimo že zelo dolgo in bi bilo res treba začrtati nek razvojni plan na državni in lokalni ravni. Ponudbo na trgu bi bilo treba povečati, saj očitno ne zadostuje potrebam. V našem gibanju tako ponujamo strateško rešitev, da se bomo reševanja tega problema lotili z več zornih kotov; tako s področja zemljiške politike, kjer bi olajšali postopke za gradnjo in obenem upoštevali moderne urbanistične smernice, zato da bi tudi prostorsko najbolj učinkovito gradili stanovanja, kot s področja financiranja, kjer imamo predlog namenskih obveznic za stanovanja kot načrt razbremenitve plač mladih, da bi si stanovanja lahko privoščili. Mladi smo v našem gibanju od vsega začetka aktivno sodelovali s predstavniki raznih mladinskih organizacij, k delujejo na določenih področjih in tudi z njihovo pomočjo pridobiti ustrezne rešitve.
V primerjavi z drugimi generacijami se mladi razlikujejo tudi v tem, kako pridejo do informacij. Predvsem družbeni mediji so ključno orodje, s katerimi mladi pridobivajo informacije o politiki in družbi. A tudi preko družbenih omrežij mladih ne moremo nagovarjati enako kot starejših. Kakšen pristop torej ubrati zanje?
Na elektronsko pošto prejmemo veliko vprašanj glede našega programa, kar nakazuje, da mladim ni blizu branje večstranske datoteke volilnega programa. S tem namenom bomo v zadnjem tednu pred volitvami objavili nekaj interaktivnih objav na Instagram profilu, kjer bomo povzeli vse pomembne točke našega programa. Za prihodnost se mi zdi pomembno, da bomo mlade izobraževali, da s kritičnostjo sprejmejo politične informacije, ki jih najdejo na spletu.
