Jernej Vrtovec, NSi: "Jaz sem proti temu, da kdorkoli v državi nekaj dobi zastonj"

Zakaj bi nekdo, ki voli desno, volil NSi, ne pa SDS, ki se ji nasmiha zmaga na volitvah?

Prvi razlog je zagotovo ta, da smo s skupno listo NSi, SLS in Fokus oblikovali razvojno koalicijo, Imamo močna programska izhodišča, tukaj so način življenja, vrednote, ki so porok za to, da smo lahko tudi ekonomsko, socialno in družbeno uspešni. Imamo razdelan ekonomski in gospodarski program skupne liste, in to je tista stvar, ki nas definira. O razvojni koaliciji lahko rečem, da je to povezovanje, ki se je zgodilo med NSi, SLS in Fokusom, v bistvu upanje za drugačno Slovenijo.

Zakaj ste šli v skupno listo? Vas je bilo strah, da NSi izpade iz parlamenta?

Če pogledate raziskave javnega mnenja, je bila NSi zelo stabilna. Ta lista pa se oblikuje samo zaradi tega, da končno desna sredina pokaže enotnost in hkrati da upanje slovenski desnici, da lahko prevzame odgovornost vladanja. Oblikovanje skupne liste je pomenilo, da vsi skupaj naredimo dva koraka nazaj, da lahko potem Slovenija naredi pet korakov naprej. Mnogi danes govorijo o povezovanju, Nova Slovenija, SLS in Fokus pa smo to tudi uresničili. In lahko povem, da ko hodim po terenu, mnogo ljudi reče: "Za vas bom volil zaradi tega, ker ste pokazali, da ko gre zares, znate sodelovati." In to je tista ključna stvar, ki sem si jo tudi sam zadal na začetku mandata, da damo ljudem upanje, da je povezovanje možno, da je vključevanje možno, ne glede na razlike, ki so med nami.

Zakaj to upanje za drugačno Slovenijo, ki ste ga omenili, ni Janez Janša?

Jaz drugih ljudi in drugih politikov ne komentiram in tega se bom vzdržal tudi v tem intervjuju. Vsak ima tukaj svojo priložnost. Ta skupna lista je upanje za desnosredinsko vlado. Brez te skupne liste razvojne koalicije v okviru desnosredinske vlade ne bo.

Anže Petkovšek

Ste že dokončali kandidatno listo? Če bi po volitvah spet imeli osem poslancev, koliko bi jih bilo iz SLS, koliko iz Fokusa? Se lahko zgodi, da NSi sploh ne bi imela poslancev?

Volitve so vedno tekma. Mi imamo takšen proporcionalni volilni sistem, da gre za tekmo kandidatov iste liste znotraj posamezne volilne enote. Bo pa več kot osem poslank in poslancev izvoljenih v državni zbor s te skupne liste. Kdo bo izvoljen, pa odločajo volivke in volivci.

Sta vam Ljudmila Novak pa Matej Tonin povedala, zakaj ne bi šla več z Janšo v koalicijo?

Z Ljudmilo Novak in Matejem Toninom se jaz redno pogovarjam. Dobra sogovornika sta, od svojih predhodnikov, pa ne samo od njiju, tudi od gospoda Peterleta, na primer, se želim naučiti čim več in sem pripravljen vsakemu, ki ima dobre predloge, vedno prisluhniti.

Kaj pa vi menite drugače?

O tem, kdo je predsednik vlade, odločajo volivke in volivci v nedeljo. Jaz povem, kakšna so moja stališča in kaj si jaz želim. Kdo pa bo predsednik vlade, pa odločajo ljudje. Koalicije se sestavljajo po volitvah, se pravi, do volitev se bom jaz ukvarjal z nami, z našo listo, z našim programom in z našim uspehom. Po volitvah pa se bomo pogovarjali, kdo je lahko predsednik vlade, na kakšen način.

Politični programi strank so strašno debeli in volivci jih zelo verjetno ne bodo brali. Kaj je po vaših analizah ključno, kaj najbolj boli prebivalce Slovenije, kaj jih bo pripeljalo na volitve?

Najbolj jih boli to, da ni zagotovljene pravičnosti oziroma enakopravnosti in da se dogajajo na mnogih področjih različne krivice pod vlado Roberta Goloba. Začnemo lahko z višjimi davki, da imamo nižje plače, da nas je Hrvaška prehitela po povprečni neto plači, kar Slovence zagotovo boli. Robert Golob je na začetku mandata omenjal, da bomo dohiteli Avstrijo, prehitela pa nas je Hrvaška. Boli jih to, da ni urejenega zdravstva, bolijo jih različne krivice, ki se dogajajo, zlasti na podeželju, govorimo tudi lahko o kmetijstvu, je precej drugačno, kot je v mestu in tudi deloma dražje. Mlade pa boli to, da nimajo dostopa do stanovanj, predvsem lastniških stanovanj. V Novi Sloveniji nismo za socialna, najemniška, neprofitna stanovanja, tudi po raziskavah javnega mnenja si mladi želijo lastniških stanovanj, treba jim je dati dobre pogoje. Zlasti močni so naši predlogi na temo gospodarstva in višjih plač na račun države, ne na račun delodajalcev, kajti gospodarstvo enostavno ne zmore več. Obrtniki, podjetniki, normiran s. p.-ji so v tej državi bili v zadnjih štirih letih zarisani kot razredni sovražniki, ne pa kot partner. V zdravstvu so se pod to vlado drastično povečale tudi čakalne dobe, ženske ne morejo dobiti ginekologa. Ukrepi na področju zdravstva, predsednik vlade je to imenoval zdravstvena reforma, so drastično poslabšali položaj v slovenskem zdravstvu. V prvih stotih dneh naslednjega mandata je treba priti tudi z ukrepi za odpravo posledic mandata te vlade.

Anže Petkovšek

Katere ukrepe je treba ukiniti oziroma sprejeti?

V prvi vrsti, kar se tiče zdravstva, zakona o zdravstveni dejavnosti. To je prva stvar, da bodo zdravniki ostali v javnem zdravstvu in hkrati je tudi treba spremeniti zakonodajo, da se sprostijo kapacitete, kajti ključno je, da pacient pride do zdravnika. Ali pride k zasebniku, koncesionarju ali pa v okviru javnega zdravstva, je vseeno. Naj zdravstvena zavarovalnica plačuje storitev, da ženska dobi ginekologa, tudi če je zasebnik. Bistveno je, da človek ta trenutek dobi zdravnika, ne pa, da čaka na operacijo kolena po 1400 dni. Vladna reforma gre v prid dodatni privatizaciji zdravstva, nekateri zdravniki odhajajo tudi na Hrvaško in naši ljudje hodijo na stroške ZZZS k privatnikom na Hrvaško, namesto da bi hodili v Sloveniji. Druga stvar pa je absolutno zakon o dohodnini, dvig splošne dohodninske olajšave na 8000 evrov, s tem bi se dvignile tudi plače, minimalna plača bi bila v tem primeru 1150 evrov.

Ali je to, da gre Golob k maši za domovino, izraz spoštovanja do vernih ali nabiranje političnih točk?

Če bi Robert Golob šel vedno k maši za domovino, ne samo pred volitvami, bi to razumel, tako pa gre za nabiranje političnih točk na račun maše za domovino. Ampak lepo, da je šel k maši.

Če bo NSi v vladi, bo, kot kaže, manjšinska partnerica, kar pomeni, da ne boste mogli uresničiti celega programa. Katere so tiste točke, od katerih pa ne bi odstopali in bi bile ključne pri odločitvi ali v vlado ali ne?

Zagotovo je tukaj poslovno okolje in kot sem dejal, davki, davčna predvidljivost in razumni davki. Ne govorimo o nizkih davkih, govorimo o razumnih davkih. In tukaj imamo zdaj celoten program, tako za podjetnike, obrtnike, normirance, s. p.-je, kot za ljudi. Naj pri podjetnikih omenim samo eno stvar, ki jo imamo zelo dobro dodeljeno, in to je davčni pavšal za gostince, frizerske salone, kozmetične salone. Ta davčna predvidljivost, obdavčitev med štiri in šest odstotkov, in potem bi točno ljudje vedeli, koliko davka morajo plačati. Podoben sistem imajo v Avstriji in jaz verjamem, da bi takšen sistem deloval tudi v Sloveniji. Se pravi, ne odstopamo, kar se tiče poslovnega okolja, razumnih davkov in s tem višjih plač, pa tudi ureditve zdravstva in zagotovo varnosti, ljudje se morajo v državi počutiti varno. Kriminalu in nasilju je treba reči stop, ampak za to potrebujemo opolnomočene institucije. Jaz mislim, da je zakonodaja tudi pred situacijo v Novem mestu dajala policiji polna pooblastila, žal pa se zakonodaja ni izpolnjevala v tolikšni meri, da bi ljudem resno zagotavljala varnost. Tukaj ne govorimo samo o romskem nasilju, ampak govorimo nasploh o mladostniškem nasilju ali pa nasilju znotraj družbe.

Anže Petkovšek

Kaj pa je Golobova vlada naredila dobro?

Lahko rečem, da je bilo na začetku blaženje energetske krize po mojem mnenju zadovoljivo. Predsednik vlade je sicer rekel podjetnikom, naj kupijo elektriko, pa so bili potem malo opeharjeni, ker so poslušali predsednika vlade kot energetskega strokovnjaka, so elektriko kupili po višjih cenah. Tudi prvi odzivi na poplave so bili skladni s pričakovanji. V nadaljevanju pa se je zapletlo, pokazala se je večja neoperativnost vlade na terenu. Pa vesel sem, da kljub temu, da je Golob dvigoval rdeče loparčke na Trgu republike glede širitve avtocestnega omrežja Domžale-Ljubljana, da to kljub temu delajo.

Kot kaže, bosta mandatar ali Janša ali Golob. A bi vi lahko sodelovali z obema?

Težko sodelujem z nekom, ki prekomerno dviguje davke, da je v tem mandatu spravil državo v kaos. Država potrebuje stabilnost in red. Težko sodelujem z nekom, ki v bistvu del državljank in državljanov riše kot razredne sovražnike. Njihovi poslanci v državnem zboru ustvarjajo stalne napetosti in razdor med ljudmi. S takšnimi ljudmi, ki želijo nekako razdreti oziroma razgraditi način življenja, kot ga poznamo v Sloveniji, s takšnimi ljudmi jaz težko sodelujem. Ampak tukaj ne govorim o Robertu Golobu, govorim o programih strank. In kot kaže, je program stranke Gibanja Svoboda popolnoma neskladen s programom, ki ga imamo mi. Ampak še enkrat, počakajmo volitve, kako se bodo odločile volivke in volivci, in potem bomo imeli karte na mizi, kakšne barve bo ta koalicija. Jaz verjamem, da bo desnosredinska.

Ali so demokrati Anžeta Logarja Janšev trojanski konj?

Z drugimi politiki se ne ukvarjam, ukvarjam se z Novo Slovenijo, to presojo prepuščam vam medijem.

Ima tudi vprašanje, ali je Prerod Vladimirja Prebiliča, Kučanov trojanski konj, enak odgovor?

Kar se Vladimirja Prebiliča tiče lahko rečem, da sem vesel, da je na zadnjih volitvah volil Novo Slovenijo, to sem slišal na Pop TV-ju.

Zakaj nasprotujete davku na nepremičnine?

Zaradi tega, ker to so nepremičnine, ki so jih zgradili ljudje, hiše, z lastnimi rokami. Nekateri so po deset let ali več delali v Nemčiji, da so si zgradili lastno nepremičnino, se žrtvovali, z lastnimi rokami so gradili. In sedaj bi vi tem ljudem pobirali davek. Davek na nepremičnine v Sloveniji v eni obliki je že v okviru nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. In ta ni tako majhen. Če primerjate naš NUSZ ali pa davek na nepremičnine, ki je na Hrvaškem, lahko rečem, da je na Hrvaškem davek na nepremičnine malce večji, kot je že naš NUSZ.

No, saj ravno to je, strokovnjaki pravijo, da bi bil davek na nepremičnine bolj pravičen.

Če rečete, da NUSZ zamenjamo za davek na nepremičnine, jaz nimam nobene težave s tem. Je pa to težko, vsak, ki pogleda, koliko je ocenjena njegova nepremičnina, reče: "Ne, toliko pa ni."

Anže Petkovšek

Nakazali ste, da bi vi stanovanjsko vprašanje reševali drugače kot Levica in trenutna vlada. Kako?

Jaz sem proti temu, da kdorkoli v državi nekaj dobi zastonj, ampak podpiram to, da si moraš sam ustvariti. Treba je pa mladim dati boljše pogoje. Mi predlagamo pri dohodnini za mlade med 25 in 32 let dodatno olajšavo. Z dodatno dohodninsko olajšavo bi imeli več denarja in bili kreditno bolj sposobni. Drug problem je, da mladi nimajo dovolj denarja za polog. Pri nepremičnini, ki stane 400.000 evrov, potrebuješ 80.000 evrov pologa. Tukaj mislim, da bi lahko vstopila kot porok država, morda SID banka. Mladi bi radi imeli lastniška stanovanja, treba pa jim je pomagati z dobrimi pogoji. Pa še ena stvar. Cene nepremičnin bodo padle oziroma se normalizirale, ko bomo več nepremičnin ali pa več zemljišč dali na trg. Degradirana zemljišča, pa ne gledamo samo Ljubljane, ampak degradirana zemljišča na podeželju ali pa v okolici mest je treba spremeniti v zazidljiva zemljišča. Ne govorimo o kmetijski zemlji, ampak degradiranih zemljiščih. Verjemite, da se bodo tam zgradile nove soseske in da bodo zaradi tega, ker bo več ponudbe na trgu, tudi cene padle. Še enkrat naj poudarim, mladi potrebujejo pogoje, da si kupijo lastno nepremičnino. Tudi po anketah sodeč mladi ne želijo živeti v najemniških stanovanjih, ampak želijo imeti lastne nepremičnine.

Vaš bivši predsednik Matej Tonin je kot evroposlanec v parlamentu, v evropskem vodil neke sorte vojno proti tej pobudi inštituta 8. marec. Ali se vam je to zdela produktivna poraba energije?

Meni se zdi nepotrebna poraba energije, da se vsi ukvarjamo z 8. marcem, kajti področje, ki ga Inštitut 8. marec zagovarja v Evropskem parlamentu, je v Sloveniji popolnoma urejeno od leta 1974. Bolj kot ne gre tukaj za predstavo za javnost 8. marca. Matej Tonin pa je opozarjal zlasti na načine financiranja Inštituta 8. marec skozi Evropsko komisijo in druge organizacije iz Združenih držav Amerike.

Na policiji sta vaša poslanca kot člana komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (KNOVS) za prijatelje preverjala, ali jim morda prisluškujejo. Ali je to nezakonito, je to zloraba položaja, je to nehigienično, nič od naštetega?

Kar se je dogajalo v tem primeru tega preiskovalnega dejanja, lahko rečem, da je šlo vse v skladu z zakonodajo. Teh primerov, tovrstnih primerov je bilo v preteklosti že veliko in lahko rečem, da tudi po tem je KNOVS, kar ste mediji pisali, že naredil podobne preverbe. Vse je v skladu z zakonodajo in s postopkom. Zdaj, če pa je nekdo preganjan zaradi tega, ker dela svojo dolžnost v okviru komisije, potem gre v bistvu za zlorabo nadzornih institucij pravne države, v tem primeru policije, za politične namene.

Kot ste tudi vi že javno povedali, vsak lahko zahteva, da se preveri, ali se mu nezakonito prisluškuje in se to tudi naredi. Problem pa je, ker nekateri od teh, katerih številke so preverjali, menda niso zahtevali preverbe. Poleg tega je, kot jaz razumem zakonodajo, nedvomno nezakonito to, da človeku, ki ga je zanimalo, ali mu nezakonito prisluškujejo, poveš, da mu ne prisluškujejo. In konkretno to naj bi Matej Tonin povedal Valentinu Hajdinjaku. Tožilstvo je pred dnevi potrdilo, da so tudi proti vam in še trem poslancem NSi vložili obtožni predlog. Kako to komentirate?

Kar se tiče samega postopka, je bil absolutno izveden zakonito. Veste, tudi postopek v samem poslovniku KNOVS-a oziroma zakonu ni natančno določen. Pravijo, da ti rabiš pobudo. Lahko vam pa rečem, da v preteklosti, po praksi, ki je bila že v zadnjih 20 letih, je bilo mnogo več šlamastik kot pa v tem primeru. Nenazadnje je na to opozoril doktor Petrič, bivši ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, ki je javno dejal, da je pregon KNOVS-a v tem primeru absurd. Če policija kazensko preganja poslance, ki imajo nalogo nadzirati delovanje policije, gre za učinek zamrzovalnika. Ali si bodo ti poslanci ali pa ta komisija še vedno upala preverjati delovanje policije, ali je zakonito ali ni zakonito. Kazensko ovadbo je proti poslancem vložil organ, čeprav imajo ti poslanci dolžnost, da nadzirajo ta organ. Imamo več praks tudi z Evropskega sodišča, kjer je natančno opisano, da je tovrstno početje zelo nevarno za parlamentarno demokracijo. In tukaj se vidi, recimo, skozi dva SMS-a Roberta Goloba takratni ministrici, zaradi katerih mu KPK očita kršitev integritete, kakšna je bila želja predsednika vlade in Gibanja Svoboda, da uzurpira delovanje policije. In kot kaže, mu je to uspelo.

Anže Petkovšek

Vaše stališče v zvezi s kazenskimi ovadbami zaradi zlorabe položaja je, da dokler nekdo ni obsojen, je nedolžen. Ali menite torej, da je prav, da Golob zaradi mnenja KPK ni odstopil?

Tista dva SMS-a nista noben problem. Problem je, ker je predsednik vlade v nadaljevanju dosegel uzurpacijo policije, kar je očitno. Glede KPK-ja pa mu je treba dati zobe. Ta KPK, kot ga imamo danes, je v bistvu brezzobi tiger, institucija, ki je namenjena sama sebi. Njihova mnenja, ja so predstava za javnost, mediji o tem pišete, ampak dejansko pa posledic, pravno formalnih, ni.

Kakšen avto vozite?

Passata, letnik 2017.

Bili ste minister za infrastrukturo. Kako ocenjujete delo Golobove vlade na tem področju?

Vesel sem, da se tisti projekti, ki sem jih jaz začrtal, na primer Emonika, ki smo jo mi spravili v življenje, drugi tir, tretja razvojna os, da se nadaljujejo, da bo drugi tir še pred volitvami odprt, pa da se Emonika gradi. Pri tretji razvojni osi so malce počasni, ampak v redu. Kar se pa tiče ostalih stvari, obžalujem, pa tukaj ni krivo samo ministrstvo za infrastrukturo, ampak zlasti državni aparat in nevladne organizacije, nekatere civilne iniciative blokirajo gradnjo različnih razvojnih projektov. Največja napaka pa se ni zgodila na ministrstvu za infrastrukturo, kar se mojega področja tiče, ampak na ministrstvu, ki pokriva energetiko, in sicer, da nismo šli v referendum in da se tudi na področju gradnje drugega bloka jedrske elektrarne niso zgodili pomembni premiki.

Anže Petkovšek

Marca bo po drugem tiru peljal prvi vlak. Kako se počutite ob tej novici?

Jaz sem zadovoljen, da država napreduje tudi v infrastrukturnem smislu. Drugi tir potrebujemo, ker gre za Luko Koper, ki ni strateška samo za nas, ampak tudi za zaledne države, tudi za vojaško mobilnost, če želite. Bo pa treba potem od drugega tira naprej posodabljati celotno železniško omrežje. Nič ne pomaga, da imamo enkraten drugi tir, če prihaja potem do zamaškov v Ljubljani. Tako bom rekel, sicer se mi še ne bomo vozili po drugem tiru, ampak zapeljal bo ta prvi vlak za potrebe volilne kampanje.

Zakaj so vozovnice za upokojence, ki imajo svoj redni vir prihodka, torej pokojnino, brezplačne, za učence, dijake in študente pa ne?

Ja to je treba urediti. Tudi za študente in dijake. Tudi sicer je treba razmisliti v naslednjih fazah, ali javni potniški promet še imeti plačljiv. Veste, ampak ni vse v denarju. Javni potniški promet mora biti zlasti učinkovit in dostopen. Če ni učinkovit, potem je lahko brezplačen, pa ga ne bo nihče ne uporabljal. Se pravi, če se iz Maribora do Ljubljane z vlakom vozimo več kot dve uri in pol, potem je vse zaman. Tudi če bi bila vozovnica zastonj, se večina ne bi usedla na vlak, ampak bi šla še vedno z avtomobilom.

Ali je Donald Trump odličen ali slab predsednik ZDA?

Donald Trump ne rabi moje podpore, kot tudi ne rabi moje nepodpore. Jaz lahko rečem, da vidim Združene države Amerike kot naše zaveznike v severnoatlantskem zavezništvu. Me pa žalostijo določeni dogodki v zadnjem času v Združenih državah Amerike. Na vseh nivojih v družbi bi bila potrebna pomiritev strasti in razumevanje drug drugega. Lahko rečem, da v Ameriki imajo močne nadzorne institucije pravne države, ki so robustne, Združene države Amerike so preživele do sedaj in bodo tudi naprej.

Kaj boste storili z zimskim regresom, če boste v vladi? Ostane ali gre?

Mislite božičnico?

Božičnico, ja.

Božičnica naj ostane, ampak naj bo prostovoljna. Se pravi, za tiste, ki jo lahko izplačajo. Mi ne moremo podjetij spravljati v stečaj na ta račun. Še enkrat, če bi obveljal zakon Nove Slovenije o dvigu splošne dohodninske olajšave, potem bi že vsak zaposlen v tej državi danes imel tri božičnice. Pa je vlada Roberta Goloba te božičnice na začetku mandata takoj preklicala, ko je ta zakon spremenila. Z dvema povprečnima plačama v Sloveniji bi dobil 1200 evrov bruto božičnice na letni ravni že sedaj.

Predsednik vlade je leta 2013, ko je bil predsednik uprave Gen-I, povedal, da bodo božičnice na Gen-I izplačali, če bo dobiček nad načrtovanim. Treba je upoštevati, da je obdobje debelih krav mimo in prihaja lahko tudi obdobje suhih krav in da niso vsa podjetja enako zmožna. Bi pa tukaj izpostavil eno krivico, ki se dogaja. S. p.-jem, samozaposlenim ljudem, ki jih je 120.000. Ali njih kdo vpraša, kako si plačajo dopust? Ali ga imajo? Ali si ga lahko privoščijo? Kako lahko gredo na bolniško? Kdo jim krije bolniško za prvih 30 delovnih dni? Nihče. Še več, izgubijo posel, če ne morejo delati, zato delajo bolni. In jih kdo vpraša, če imajo božičnico? Ali imajo zagotovljeno minimalno plačo? Nihče. Se jih pa dodatno obremenjuje. In to je, lahko rečem, sramota, kar se dogaja normirancem, s.p.-jem in malim obrtnikom. Štirikrat so jim spreminjali zakonodajo. Dobesedno uničiti so želeli samostojne podjetnike in normirance. In ne more predsednik vlade tega popraviti zdaj v zadnjih dveh mesecih mandata.

Vaš prvokategornik, Jožef Horvat, naj bi se upokojil in ne bo več kandidiral. Kdo ga bo nadomestil?

Ne, Jožef Horvat bo še kandidiral.

Res? Zanimivo. Kako ste ga prepričali, je bila njegova želja, da se upokoji, ste ga prosili, da ostane?

Jožef Horvat je ne le prvokategornik, ampak je tudi postal in se skozi vse mandate pokazal kot moder človek, ki s svojimi izkušnjami lahko pomaga tudi nam, mlajšim generacijam v naslednjem sklicu parlamenta. Njegove odločitve sem zato zelo vesel, sem pa mu pri tej odločitvi seveda tudi sam povedal, da ima mojo polno podporo.

Kaj pa Vida Čadonič Špelič, tudi ona je menda razmišljala o upokojitvi?

Tudi ostaja. Časi so tako zahtevni, da je prav, da grejo vsi prvokategorniki na volitve.

Nekje ste izjavili, da bi za upokojence ukinili plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Ja.

Zakaj?

Ker upokojenci so tisti, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo. In zakaj bi ukinil njihov prispevek? Zaradi tega, ker dolgotrajna oskrba za te iste upokojence, ki plačujejo, ni vsem na voljo. Dolgotrajna oskrba na domu ljudem ni na voljo. Na voljo je samo nižja položnica, ki jo ljudje dobijo, če so v domu za starostnike. To plačevanje s strani upokojencev pa je krivično do njih. Na podlagi 40 let dela prigarane pokojnine jih dodatno finančno obremenjujemo zaradi tega, ker potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Jaz mislim, da je naša družba dovolj sposobna, da bi ta odstotek, ki ga plačujejo upokojenci, lahko nadomestila. In še več, mi smo zbrali preveč denarja za to, kar vlada ponuja za dolgotrajno oskrbo. 140 milijopnov evrov tega denarja je danes šlo na ministrstvo za finance v zakladnico. Lepo vas prosim, dajte ta denar nazaj ljudem, tudi tem upokojencem, ki so to plačevali.

Anže Petkovšek

Ampak to je začasen problem, ne? Ko bi sistem oskrbe deloval, ali bi bilo tudi potem nesmiselno?

No, pa mi povejte, kaj bo pa potem? Potem pa, ko se bo tam na zakladnici v nekaj letih zbralo za milijardo evrov denarja, kam bo šel ta denar? Ali za dolgotrajno oskrbo in bodo potem kar naenkrat neki drugi ljudje plačevali manj? Lepo vas prosim, tukaj gre za predvidljivost, tukaj gre za davek na zalogo. Ta trenutek ta oskrba deluje samo za 20.000 ljudi, ki so v domovih. Za vse ostale pa ne deluje. Zakaj potem plačujejo? Nekdo plačuje, ker bo mogoče na domovih oskrba uveljavljena čez pet let. In kaj bomo takrat?

Ampak ali ni to neke vrste zavarovanje za nižjo položnico, če boš morda potreboval recimo domsko oskrbo?

Ampak še enkrat govorim, nekdo pa te domske oskrbe ne bo potreboval, ker ima doma urejeno to oskrbo.

Seveda, ampak nekdo na primer tudi ne bo potreboval nadomestila za porodniški dopust ali pa nadomestila za brezposelnost.

Ampak tudi tisti, ki plačuje za oskrbo in potrebuje oskrbo na domu, je nima. Ali ni to krivica? Dajmo temu, ki je doma in plačuje za oskrbo na domu, ta denar nazaj. Mi hočemo samo pravičnost. In ni zagotovljena pravičnost tudi pri samostojnih podjetnikih, popoldancih, ki plačujejo dodaten odstotek, in dodaten odstotek plačujejo tudi tisti, ki imajo dopolnilno dejavnost na kmetiji. Se pravi, ti plačujejo po tri odstotke. To tudi ni fer. Se pravi, tisti, ki je priden, pa ima popoldansko obrt prijavljeno, saj lahko bi delal tudi na črno, plačuje dodaten odstotek, in enako tisti, ki ima neko njivo ali pa vinograd, ima dopolnilno dejavnost na kmetiji, spet plačuje dodaten odstotek. Mi bi to spremenili.

Ste za to, da se obdavčili dobičke iz kriptovalut?

V Novi Sloveniji smo tudi na to zgodbo pripravili zakonodajo, kjer predlagamo 10-odstotno obdavčitev kriptovalut in to šele takrat, ko si nekdo prenakaže v fiat valuto, se pravi, ko izplačilo pride na TRR. Tisto vsakokratno spremljanje transakcij znotraj kripto trgovalnega računa in obdavčevanje tega, to je praktično nemogoče, kajti transakcij je lahko v eni noči več kot sto. Zakaj predlagamo obdavčitev kriptovalut v višini 10 odstotkov. Mislim, da je obdavčitev kapitalskih dobičkov prevelika, zaradi tega tudi ljudje raje varčujejo v bankah, namesto v okviru vzajemnih skladov. Deset odstotkov se mi zdi primerno, zaradi tega, ker je treba razlikovati tudi med varčevanjem na kapitalskih trgih ali pa v kriptovalutah. V Sloveniji smo se vzpostavili kot neka kriptu prijazna država, mnogo tujih vlagateljev prihaja sem. Če bi predpisali 25-odstotni davek, potem bi verjetno zapustili državo. Ta trenutek, ko pa smo brez obdavčitve, je pa tudi narobe. Po mojem mnenju Furs ne ve, kaj bi ministru Boštjančiču rekel, če bi prodal kriptovaluto Riple in si denar nakazal na račun.

Boste kandidirali v Ajdovščini?

Ja, tam, kjer je vedno. Doma.

Že v srednji šoli ste skočili v politiko in ustanovili občinski odbor Nove Slovenije v Komnu. Kaj vas je takrat gnalo? Kaj ste želeli spremeniti?

Mene je vedno zanimala zgodovina, odnosi v družbi, različni pojavi in vedno sem bil navdušen nad demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije kot edinstvenim zgodovinskim trenutkom. Prihajam iz obrtniške družine, kjer smo trdo garali, velike družine, štirje otroci smo, s podeželja. Prvi denar sem zaslužil z delom na terenu v družinskem podjetju. Oče je bil obrtnik, mama prav tako in s tem skokom v politiko, ki me je vedno zanimala, sem želel najprej seveda na lokalnem nivoju skupaj z mladimi somišljeniki organizirati različne dogodke, prireditve. Spomnim se, kako je prišel k nam v Komen dr. Andrej Bajuk na ustanovitev tega odbora in nam predaval. V bistvu sem najprej hotel kaj dobrega narediti na lokalnem nivoju, potem sem s študentskimi leti postal predsednik podmladka stranke, tiskovni predstavnik stranke, potem izvoljen za poslanca, tako da moja politična kariera je šla od spodaj navzgor, od lepljenja plakatov na terenu do zdajšnje funkcije. Nisem bil rojen z zlato žlico, ampak smo vedno doma delali. Spomnim se sobot pa tudi nedelj, ko je bilo treba delo dokončati. Od očeta sem pridobil to vztrajnost, pridnost in delavnost, od mame pa toplino, mir, notranji mir. V politiki je potrebna vztrajnost, tega se vsak dan zavedamo.

Anže Petkovšek

Kaj vas zdaj žene, kaj je vaša motivacija?

Moja motivacija je, da bi v tej državi dobro in svobodno živeli, ne le mi, ampak tudi moji otroci, naši vnuki, naslednje generacije in da nekaj dobrega pustimo za naše zanamce.

Doma imate tri hčerke, najmlajša bo stara šele eno leto. Predvidevam, da ste zaradi službe veliko zdoma. Ali se kdaj vprašate, ali je vredno?

Se vprašam, ampak vedno pridem do zaključka, da je vredno. Drži, družina trpi ob tem, ko si politik in si ogromno na terenu. Ampak tukaj sem zato, da pomagam k dvigu blaginje, ne gledaš le svojih otrok, svoje družine, ampak tudi druge ljudi, ki se vsak dan borijo, delajo, trdo garajo za preživetje. Trdim, da je vredno in da se bo na koncu izkazalo, da je bila to dobra stvar za mojo družino, saj s tem otroke učim delovnih navad, da je treba trdo garati, pa tudi za Slovenijo in naslednje generacije.

Anže Petkovšek

Predvidevam, da si vaša žena ne želi, da bi bili spet minister. Ali se motim?

Žena je strokovnjakinja na svojem področju, ni vpeta v moje politično življenje in tudi ne želi biti. Jaz to zelo močno cenim. Ko sem bil minister, se spomnim srednje hčerkice, bila je stara eno leto, res sem jo redko videval. In zdaj ona meni pravi: "Tati, saj če boš minister, te spet ne bo toliko doma." Ta velika hčerka ne bo imela nič proti, ona že hoče biti več sama, tako da ne bi imela nič proti, če bi bil še kaj več od doma. Ampak družina je tista, ki nas definira in je to najgloblje tkivo, ki ga imamo, hkrati je tudi varnost in mir. Takrat, ko preživljamo skupne trenutke, jih preživljamo kakovostno. Za kulturni praznik smo šli skupaj v muzej, radi beremo, vsak večer z ženo otrokom bereva.

janez.zalaznik@styria-media.si