Erika Jež, bodoča doktorica znanosti na biotehniški fakulteti, je med letošnjimi nagrajenkami nacionalnega programa L'ORÉAL in UNESCO "Za ženske v znanosti". Doktorat je pripravila iz ovrednotenja čiščenja onesnažene zemlje s svincem in drugimi nevarnimi snovmi v Mežiški dolini, pod vodstvom prof. dr. Domna Leštana iz Centra za pedologijo in varstvo okolja ljubljanske biotehniške fakultete, ki je vodil razvoj povsem nove tehnologije čiščenja tal.
Onesnaženo zemljo v tem postopku operejo z raztopino, v kateri je ligand (kislina EDTA) in nase veže potencialno strupene kovine. Zemljo nato ožamejo, tekočino pa ujamejo in očistijo, da je ponovno uporabna. Zemlja, ki je na območju Mežiške doline zaradi aktivnega rudarjenja onesnažena s potencialno strupenimi kovinami, pa bi na ta način postala spet varna tudi za gojenje solate ali korenčka.
Morda težko vprašanje, ker ste se z raziskovanjem ukvarjali poglobljeno in več let, ampak kakšne so ključne ugotovitve? Ali je pranje tal s kelatnim ligandom, metoda, razvita v Sloveniji, najbolj učinkovita za sanacijo onesnaženih tal s potencialno strupenimi kovinami?
Moja naloga je bila ovrednotiti tehnologijo čiščenja onesnažene zemlje s povišano vsebnostjo svinca. Vključili pa smo celotno Mežiško dolino, kjer smo leta 2012 pobrali okoli tristo vzorcev v okolici naselji kot tudi izven. Vse te vzorce smo analizirali in ugotovili, kakšno je stanje. Ugotovili smo, da se kar na obseženem delu Mežiške doline v tleh akumulira svinec v visokih koncentracijah. Kar devetnajst kvadratnih kilometrov območja presega kritično mejo, ki je določena s slovensko zakonodajo.
Moram pa reči, da rezultati, ki smo jih dobili, kažejo zelo dobre rezultate na širšem območju Mežiške doline z izjemo industrijskega mesta Žerjav. Tam so na žalost tla preveč onesnažena, da bi s pomočjo naše tehnologije uspeli priti pod kritično mejo. Za to območje se zato iščejo druge rešitve, mi smo v svojih znanstvenih člankih predlagali preseljevanje ljudi. A to ni na naši strani, mi podamo predloge, kako pa se bodo odločili, ko bodo reševali situacijo, pa ne vem.
Napovedi so bile sicer izvedene na podlagi računalniških programov, a mislim, da so kar uporabne.
Kolikšen del zemlje je bil v Mežiški dolini na ta način očiščen?
Do sedaj se je očistilo nekaj lokacij, predvsem so to vrtovi v zasebni lasti, za kar smo lepo prosili lastnike, a to je minimalen odstotek. Z uporabnim dovoljenjem, ki ga je dobil obrat za čiščenje zemlje v sklopu projekta LIFE ReSoil, smo trenutno začeli s čiščenjem polja okoli same tovarne, ki nam bo služilo kot testno polje.
Kolikšen del zemlje pa bi bilo na ta način smiselno očistiti?
Čim več, predvsem tisto območje, kjer se zadržujejo otroci, tam je to najbolj pomembno. Sam projekt sanacije Mežiške doline gre sicer pohvaliti, saj se ukvarjajo tudi s problematiko ciljne skupine otrok. Mi bi sicer želeli, da se pristopi tudi k samemu čiščenju onesnaženih tal, torej da se očisti, ne samo, da se uporablja cenejše mehke ukrepe.
Verjetno del kovin kljub čiščenju ostane v zemlji. Je ta zemlja zdaj dovolj čista, da lahko domačini mirne vesti jedo domačo solato in redkvice?
S tem se je ukvarjala moja predhodnica, ki je imela tukaj vrt in je nanj posejala rastline, ki so hiperakumulativne za svinec, in tudi tiste, kjer užitni del raste pod zemljo. Ugotovila je, da so vse rastline vključene v poskus po čiščenju zemlje, razen špinače, varne za uživanje.
Sledili ste tudi vsebnosti svinca v krivi otrok. Se je stanje bistveno izboljšalo?
Podatke o vsebnosti svinca otrok smo pridobili, ko smo izvajali analize leta 2012. Ravno letos pa sem zasledila, da se je delež otrok s povišano vsebnostjo svinca v krvi spet zvišal, kar so nakazovali že naši rezultati leta 2012, ko smo izvedli obsežno vzorčenje. Izbrali smo vzorce v naseljih Mežica, Črna na Koroškem in Žerjav – izločili smo vzorce izven naselj, kjer je pričakovati manj otrok – in na tem izboru vzorcev določili med drugim tudi biodosegljivost svinca. Ta parameter nam napove, koliko svinca iz onesnaženih tal je dejansko dostopnega človeku preko prebavnega sistema. Z uporabo napovedovalnega modela pa smo lahko izračunali vsebnost svinca v krvi triletnika, če bi živel na vzorčni lokaciji in pojedel ali vdihal onesnaženo zemljo. Na trenutno onesnaženih tleh je to kar velik problem.
Ko pa mi s čiščenjem odstranimo svinec, ki je v tla prišel zaradi industrijskega onesnaženja - najpogosteje vezan na lahkotopno mobilno fazo, znotraj tal ostane le še težje dostopna, ki je za ljudi manj nevarna. Glede na naše rezultate lahko z veliko gotovostjo trdimo, da bi se vsebnost svinca na očiščenih območjih, prepolovila.
Kakšen pa je posluh države, da bi se to dejansko zgodilo …
To je pa politično vprašanje in moram reči, da politike ne spremljam. Dovolj dela imam z raziskavami.
Bi bilo treba poleg Mežice tla očistiti še kje?
Za svinec je najbolj kritična Mežiška dolina, ostala območja z onesnaženimi tlemi imajo druge potencialno strupene elemente.
"Prepričana sem, da je moje delo zelo pomembno predvsem z vidika tesnega sodelovanja z gospodarstvom," ste dejali. Je v Sloveniji dovolj posluha za tehnologijo čiščenja zemlje in nadaljevanje vaših raziskav?
Gre za zelo majhen krog ljudi, ki se ukvarjamo s tem in imamo znanje o tehnologiji. Možnosti za množično uporabo v Sloveniji jaz ne vidim, je veliko možnosti v tujini, sploh zdaj, ko je v porastu mestno vrtnarjenje, ko ljudje želijo znotraj mest vrtičke. Svinec je običajno eden izmed kritičnih elementov. Priložnosti torej so, a večina v tujini.
Po pravici mi niti ne ustreza, da bi ostala na Biotehniški fakulteti. Imam namreč družino in že zdaj dve uri na dan izgubim samo zaradi potovanja in počasi bi se rada približala svojemu okolju. Trenutno že izvajam analize v Vidmu, ker potekajo analize, za katere v Ljubljani nimamo ustreznih aparatur. Želela bi si nadaljevati postdoktorski študij v tujini, a vseeno ne predaleč. Če mi uspe pridobiti sredstva za nadaljnje delo, bom že tako vpeljana v samo znanost, da bi težko začela kaj drugega.
Ko sem nastopila delo tukaj, ki se mi je ponudilo res spontano, sem že imela enoletno hčerkico in s sodelavci, možem in sama smo se organizirali tako, da delo poteka nemoteno, še vedno pa sem lahko nekaj časa z družino. Je pa kar težko. Dokler so majhni, so veliko bolni, nato pa je, kot mi pravijo sodelavke, veliko dela s šolo in obšolskimi dejavnostmi. Moraš biti kar organiziran, da v osmih urah - razen, če ni res neka analiza, da ti vzame več časa -, postoriš maksimalno in imaš potem čas zase. Ni pa tako enostavno.
Ste prejemnica štipendije nacionalnega programa L'oreal Unesco "Za ženske v znanosti". Za kaj boste štipendijo porabili?
Jaz sem se nanjo prijavila predvsem zato, da bi se mi morda odprla še kakšna dodatna vrata. Rada bi se prijavila še na kakšen projekt ali razpis, ki bi mi omogočil še naprej delo ali službo in mislim, da je to dobra konkurenčna prednost pred ostalimi kandidati.
Samo štipendijo pa bom porabila v poletnem času, ko si bom načrtno vzela prosto. Maja namreč zaključim, potem pa imam pol leta časa, do novega šolskega leta, ko bom začela pisati projekt za pridobivanje novih štipendij.
Imate občutek, da se morate ukvarjati s financiranjem več kot bi se želeli? Vam zato zmanjkuje časa za raziskovanje?
Meni še ne, shema mladi raziskovalec, ki jo koristim jaz, mi omogoča dokaj svobodno delo. Imam dovolj sredstev za plačo, raziskave in tudi za kakšno predstavitev na konferencah ali izmenjavo, kot na primer zdaj, ko izvajam del laboratorijskega dela v tujini. Po tem, ko se ta shema zaključi, pa je to kar velik problem. Če ne ostaneš na istem delovnem mestu, kjer te vključijo v delo, najpogosteje na mestu asistenta, je kar težko pridobiti sredstva. Mi imamo tako še "potuho“, a vidim, da moj mentor (prof. dr. Domen Leštan, op. a.) večino časa porabi za pridobivanje projektov in povezovanje z drugimi državami. Prijavljaš se na projekte in če imaš srečo ter dobre rezultate za naprej in nazaj, potem sredstva dobiš, a teh sredstev je res malo. Pri nas je tako utečeno, da mentor pridobiva sredstva, raziskovalci pa izvajamo analize.
Kaj pa, če je vse res :-D
1 aprilske buce
Kaj pa Ekosistem na Dolejnskem ? Tam jim ni pomoči ,še Pahor jih ne reši !