Finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) z rebalansom ne pričakuje ne presežka ne primanjkljaja, prav tako pa se ne načrtuje zadolževanje, je pojasnil finančni direktor zavoda David Klarič. Poudaril je tudi, da je spremenjen finančni načrt usklajen z ministrstvom za delo, družine in socialne zadeve, z ministrstvom za finance in z rebalansom državnega proračuna.
O rebalansu se je po Klaričevih besedah govorilo že ob koncu prejšnjega leta, ko so verjeli, da bo zaživel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. A razlogi za rebalans so drugje.
Gre za spremembo zakonodaje, ki je Zpizu naložila, da mora državne pokojnine in varstvene dodatke izplačevati celo letošnje leto in ne samo do prvega junija, kot je bilo to predvideno pred spremembo zakona, pojasnjuje Klarič.
Najbolj povečujejo državne pokojninje
Prav tako so bile po njegovih besedah zelo optimistične makroekonomske napovedi o rasti BDP in prispevne osnove, ob pričakovani uveljavitvi pokojninske reforme, ki je bila sicer junija na referendumu zavrnjena, pa se je povečalo število upokojencev.
Z rebalansom finančnega načrta se po Klaričevih pojasnilih najbolj povečujejo državne pokojnine in varstveni dodatki, posledično pa tudi transferji v zdravstveno blagajno. Ker se znižujejo prihodki iz prispevkov, pa se še posebej povečujejo prihodki iz državnega proračuna.
Vedno manj aktivnega prebivalstva
Razpravljavci so na seji opozorili, da se transferni prihodki iz leta v leto povečujejo in da je vse več starostnih upokojencev, število delovno aktivnih pa se vsa zadnja leta zmanjšuje.
Zaskrbljenost nad tem, da se iz prispevkov nabere manj sredstev in da jih je treba zagotavljati iz državnega proračuna, je izrazil tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež. Po njegovih besedah je res, da so prihodki in odhodki izravnani, a če ne bo gospodarske rasti, se lahko zgodi, da državni proračun Zpizu ne bo mogel kar zagotavljati sredstva.
Po mnenju predstavnika sindikatov Dušana Rebolja je ključni problem v pokojninski blagajni padanje gospodarske rasti, zato je treba doseči gospodarsko rast in odpirati nova delovna mesta. Kot je prepričan, ključen problem ni v padcu pokojninske reforme, saj z njo ne bi rešili trenutnih javnofinančnih problemov.
