“Naši predlogi predstavljajo ključno preusmeritev od varčevanja, ki podaljšuje krizo, v odgovorni in trajnostni razvoj,” ob predstavitvi 55 ukrepov, ki jih sindikati predlagajo za izhod iz krize, pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. “Če politiki ne bodo razumeli teh sporočil, jim ni pomoči,” dodaja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dodaja, da to ni grožnja, saj so “sindikati v preteklosti že dokazali, kaj lahko naredijo. In tudi bomo.”
Delodajalci hočejo reforme
Štrukelj poudarja, da se je treba začeti pogovarjati o razvojnem nazadovanju Slovenije, katerega vzroki so po njegovem mnenju strukturne pomanjkljivosti, slabo vodenje podjetij in prezadolženost. “Stroški dela v javnem in zasebnem sektorju padajo in so pod povprečjem Evropske unije. To torej ne more biti razlog za težave gospodarstva,” je prepričan Štrukelj. V Gospodarski zbornici Slovenije predloge sindikatov označujejo za neodgovorne, saj menijo, da zavračanje nadaljnjih reform, denimo trga dela in pokojninskega sistema, ne bo prineslo novih služb. Sindikati pričakujejo, da se bo do njihovih predlogov zdaj opredelila vlada. “Ko vlada naše predloge sprejme, smo pripravljeni sodelovati pri konkretnih zakonskih tekstih. Imamo ljudi,” pravi Semolič.
Sindikalni predlogi za izhod iz krize:
1. ukrep: javne finance, gospodarstvo, trajnostni razvoj
Davčne blagajne. Z njihovo uvedbo bi država dobila 380 milijonov evrov. Predlagajo še uvedbo skupnih javnih naročil, davek na finančne transakcije, manjše število občin, višji davek na dohodek pravnih oseb, energetsko obnovo javnih stavb in konec nižanja plač za višjo kupno moč.
2. ukrep: sanacija bank in upravljanje podjetij
Nadzor. Sindikati zahtevajo revizijo vseh kreditov, ki niso imeli ustreznih zavarovanj, in kazenski pregon odgovornih. Zahtevajo transparentno sanacijo bančnega sistema in odpravo kreditnega krča. Direktorjem, ki so podjetja spravili v stečaj, bi začasno prepovedali poslovno dejavnost.
3. ukrep: pravna država in inšpekcije
Javne objave. Sindikati bi javno objavili imena podjetij, ki delavcem tri mesece zaporedoma ali dvakrat v pol leta niso izplačala plač. Zahtevajo več inšpektorjev, predvsem za pregon sive ekonomije in delavskih kršitev, ter revizijo vseh menedžerskih prevzemov podjetij.
4. ukrep: trg dela
Mladi. Zahtevajo plačana pripravništva ter spremembo definicije minimalne plače tako, da bi iz nje izvzeli dodatke in delovno uspešnost. Hočejo več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, ureditev študentskega dela, predpise za registracijo poklicnih bolezni ter višjo obdavčitev avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela.
5. ukrep: izobraževanje in zdravstvo
Reforma. Na področju izobraževanja hočejo ustanovitev sklada za usposabljanje mladih in preostalih zaposlenih ter boljše pogoje za inovatorje. Na področju zdravstva zahtevajo dostopnost do vseh storitev v okviru obveznega zavarovanja, združitev dopolnilnega in obveznega zavarovanja ter sistemsko obvladovanje investicij v zdravstvu.
Priviligirancem znižati penzije na tisto vsoto, ki so jo plačevali. Kaj je naredil turčin za Slovenijo da ima sedaj 24.000+8.000 EU penzije. Samo z njim bi pokrili 50 delavskih penzij,preštejte koliko je teh tičev . Pol preveč uradnikov v državnih… ...prikaži več ustanovah,dva delata osem jih pa gleda .
Mirko, naša država je predraga, cena dela je predraga, davek na delo je 100%, država je požeruh (končno, spremenimo politiko in prevzamemo politiko Avstrije). To bagro na ministrstvih zmanjšati za 60% - PREVEČ JE TE NEEFIKASNE BIROKRACIJE
Delodajalci imajo v tem primeru popolnoma prav. Trg dela je treba popolnoma osvobodit- debirokratizirat. To pomeni, da mora delovat 100% po načelu ponudbe in povpraševanja. Država se z zakoni v to sploh ne bi smela vtikat. Skrbet bi morala predvsem… ...prikaži več za poštena pravila konkurence in z sistemskimi pravili vzpodbujat gospodarske subjekte v razvoj in investicije za novo odpiranje novih delovnih mest z čim večjo dodano vrednostjo. Problem se tukaj pojavi pri nenormalno dragih najemninah stanovanj in pri čustveni navezanosti slovenskega naroda na svoj domači kraj zato raje doma brez službe živi na socialni podpori, kot da bi se preselil 100 km daleč in dobil zaposlitev. Ta miselnost se bo morala v glavah spremeniti in trg nepremičnin tudi. Če mi danes ponudijo delo na drugi strani države jo preprosto ne morem sprejet, ker je predaleč za potne stroške in tudi časovno ne gre skozi, drugo pa zaradi predragega najema stanovanja, oziroma prenizke plače glede na najemnino stanovanja. Zato se bodo