Ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj (NSi) je rok za ukinitev baterijske reje kokoši nesnic iz leta 2029 premaknilo na leto 2035. Pri tem bo vztrajalo tudi po nedavnih vnovičnih razkritjih nepravilnosti in mučenja živali v baterijski reji. Posnetki so prikazovali izležena jajca v neposredni bližini razpadajočih mrtvih kokoši.
Ministrstvo vztraja pri podaljšanju prehodnega obdobja za baterijsko rejo
"Podaljšanje prehodnega obdobja ne pomeni odstopa od cilja opustitve baterijske reje, temveč je namenjeno zagotavljanju postopnega in izvedljivega prehoda na alternativne sisteme reje. Predlog zato poleg končnega roka za opustitev baterijske reje določa tudi jasno usmeritev prihodnjih investicij, saj se iz proračunskih sredstev ne bodo financirale novogradnje ali obnove baterijske reje kokoši. S tem želimo zagotoviti, da se prehodno obdobje dejansko izkoristi za prestrukturiranje reje in ne za ohranjanje obstoječega sistema," pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. V Sloveniji je še okoli 30 baterijskih rej.
Evropska unija (EU) je leta 2012 popolnoma prepovedala stare, tesne klasične kletke. Dovolila pa je obogatene kletke, ki živalim zagotavljajo nekoliko več prostora. Te morajo vsaki kokoši zagotavljati najmanj 750 kvadratnih centimetrov površine, gnezdo, steljo za kljuvanje in brskanje ter gred, vendar kokoši še vedno ostajajo zaprte v kletkah.
V nekaterih državah EU že polna prepoved kletk
Članice Evropske unije so se zavezale k postopni odpravi reje kokoši nesnic v kletkah, vendar prepoved še ni sprejeta. Pravila glede postopnega ukinjanja kletk naj bi EU sprejela do konca tega leta. Evropska komisija dokončnega datuma prepovedi obogatenih kletk še ni določila, zato še ni mogoče ugotavljati, ali je slovensko podaljšanje do leta 2034 skladno ali neskladno s prihodnjo evropsko ureditvijo.
Ker skupnega evropskega roka še ni, so številne države, vključno s Slovenijo, same sprejele strožjo zakonodajo in določile lastne datume za prepoved obogatenih kletk. Popolna prepoved kletk tako že velja v Luksemburgu in Avstriji, v Nemčiji do leta 2029 še veljajo izjeme, Češka jih bo prepovedala leta 2027, Slovaška leta 2030. V državah z največjo prodajo jajc, kot sta Poljska in Španija, pa še vedno redijo okoli 60 odstotkov kokoši v obogatenih kletkah.
Sprememba pri kastraciji pujskov, čeprav po oceni stroke ni težav
Predlog novele Zakona o zaščiti živali predvideva tudi spremembe pri kirurški kastraciji pujskov. Kastriranje brez analgezije in anestezije je prepovedano od začetka letošnjega leta. Država je za dve leti zagotovila 2,8 milijona evrov pomoči za kritje stroškov veterinarskih storitev. "Vse velike prašičerejske sisteme smo usposobili, da izvajajo kastracije z uporabo analgetika in anestezije, pujski se torej v Sloveniji ne kastrirajo več na "živo". Glede tega ni zaslediti težav, pred tem pa je bilo veliko bojazni glede povišanja stroškov in poginov pujskov," je v intervjuju za Žurnal24 julija letos dejal Ožbalt Podpečan, prodekan Veterinarske fakultete UL in vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali. Vlada se je kljub temu odločila za spremembo.
Čeprav ukrep ne velja niti še polno leto, ga ministrstvo pod vodstvom Cigler Kralja že spreminja. Objavljeni predlog novele ohranja uporabo anestezije in analgezije, predvideva pa možnost, da poseg do vključno sedmega dne starosti opravi tudi ustrezno usposobljena oseba pod predpisanimi pogoji in na podlagi sporazuma z veterinarsko organizacijo. To pomeni, da bi kastracijo pujskov ob ustreznem usposabljanju lahko opravil rejec sam.
Kokot: "Naši kmetje morajo izpolnjevati stroge zahteve glede dobrobiti živali."
Kritiki predloga opozarjajo, da rejec nima veterinarskega znanja, sprašujejo pa se tudi, kdo bo preverjal, ali je rejec res usposobljen, nadzoroval pravilno uporabo anestezije in analgezije in kdo bo odgovarjal, če pride do zapletov.
"Kastracije pujskov pa so po Evropi urejeno različno. Od leta 2021 je kastracija v Nemčiji, drugi največji proizvajalki prašičjega mesa v EU, dovoljena samo v splošni anesteziji, običajno z uporabo plina. Nemška vlada je za financiranje nakupa potrebne opreme zagotovila 13,5 milijona evrov. Kastracija prašičev z uporabo plina in analgezije je ustaljena metoda kastracije v Švici že od leta 2010. Na Nizozemskem redijo večinsko nekastrirane merjasce, v rejah, ki uporabljajo kirurško kastracijo, pa prašiče kastrirajo z uporabo CO2 in analgezije. Na Danskem, Norveškem, v Švedski in Belgiji večino samcev kastrirajo v lokalni anesteziji," razlaga Podpečan.
"Naši kmetje morajo izpolnjevati stroge zahteve glede dobrobiti živali. Pri prašičih rutinsko krajšanje repov ni dovoljeno, kastracijo pujskov po sedmem dnevu pa lahko opravi le veterinar z anestezijo ali dolgotrajno protibolečinsko terapijo," glede trenutno veljavnih ukrepov pravi poslanka Resnice Katja Kokot.
"Standardi zaščite živali se dvigujejo sorazmerno z razvojem in ozaveščanjem družbe. Naši standardi zaščite živali zakonsko niso prestrogi," pravi Podpečan. "Pomislek, ki ga imamo glede tega, je, da dvigujemo standarde dobrobiti, kar je sicer super za živali, temu pa ne sledijo nekateri drugi ukrepi, ki se tičejo dostopnosti živil živalskega izvora iz rej v tujini. Menimo, da je dobro, da se država po eni strani seveda zavzema za to, da so standardi dobrobiti pri nas najvišji, hkrati pa ni dobro, da se dopušča uvoz iz držav, kjer so kriteriji nižji in nadzor pomanjkljivi," poudarja Podpečan.
Janez Janša: "Bolj papeški smo od papeža!"
"Absolutno, ne samo na področju kmetijstva, ampak povsod, bi si morali vsi, od zakonodajalca do izvršilne oblasti, do lokalnih oblasti, ampak predvsem na nacionalnem nivoju, prizadevati za to, da domači proizvajalci bodisi v kmetijstvu, bodisi v industriji in tako naprej, niso omejevani s strožjimi standardi, kot v tistih okoljih, od koder uvažamo karkoli, bodisi hrano, bodisi avtomobile, bodisi katerokoli kemikalijo. In tukaj na področju kmetijstva je nekaj stvari, kjer je bil slovenski zakonodajalec na zakonodajni, na uredbeni ravni bolj papeški od papeža," ocenjuje predsednik vlade Janez Janša.
