Po veljavnem zakonu o Radioteleviziji Slovenja (RTVS) iz leta 2005, ki ga je pripravila takratna prva vlada Janeza Janše, od 29 članov programskega sveta predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti imenuje dva člana, DZ imenuje 21 članov, od tega 16 na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, pet članov pa na predlog političnih strank. Tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni na RTVS, po enega člana pa imenujejo madžarska in italijanska narodna skupnost ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).
Nadzorni svet zavoda medtem šteje 11 članov. Od teh jih DZ imenuje pet, pri čemer mora upoštevati zastopanost strank v DZ. Vlada imenuje štiri člane, zaposleni v zavodu pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo tri člane.
DZ je pet let po sprejetju zakona, v času vlade Boruta Pahorja, sprejel novi vladni zakon o RTVS, s katerim so želeli zmanjšati programski svet in spremeniti način imenovanja programskih svetnikov. Dva člana sveta bi imenoval predsednik države, po pet DZ in civilna družba, dva narodnostni manjšini, tri pa bi med seboj izvolili zaposleni v RTVS. Ker pa je bil zakon na referendumu, ki so ga zahtevali poslanci SDS in SNS ter nepovezani poslanec Andrej Magajna, decembra 2010 zavrnjen, vse do danes ostaja v veljavi prejšnji zakon.
RTV Slovenija
Bodoča koalicija s svojim predlogom ureditve na RTV
Po predlogu novele, ki so ga poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice v petek vložili v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku, se zdajšnji 29-članski programski svet zavoda spreminja v 17-članski svet. Pet članov bi bilo predstavnikov zaposlenih. DZ bi imenoval le dva člana, in sicer strokovnjaka s področja šolstva ter s področja kulture in medijev. Prav tako dva člana bi imenoval varuh človekovih pravic, po enega člana bi imenovali narodni skupnosti, enega predstavnika verskih skupnosti bi imenoval predsednik države, po enega člana pa bi imenovali tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec in Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja.
Zdajšnji 11-članski nadzorni svet bi kot finančni odbor s petimi člani postal posvetovalno telo novega sveta zavoda.
Zavod bi vodila in upravljala štiričlanska uprava s štiriletnim mandatom. Njenega predsednika bi imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana bi imenoval svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa bi imenoval svet na predlog sveta delavcev.
Svet se mora po predlogu ustanoviti najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Predlog v pomembnem delu sledi izhodiščem za spremembe, ki jih je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD). Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pa je pripravo zakona večkrat pospremil z besedami, da je depolitizacija javne RTVS ena ključnih točk za demokratizacijo celotne družbe.
Novinarji za čim večji delež soupravljanja
RTV Slovenija
Zakon mora po besedah aktiva hkrati ustvariti pogoje, da v vodstvo zavoda vstopijo visoko profesionalni, "najboljši medijski ljudje v državi" in da jim bo omogočeno kompetentno in učinkovito vodenje, ustvariti mora pogoje za popolno uredniško avtonomijo programov radiotelevizije.
V aktivu se zavzemajo za čim večji delež soupravljanja v vodstvenih organih v hiši. Hkrati si želijo, da bi bili vsi zastopniki zaposlenih tudi neposredno izvoljeni.
Doslej so tesno sodelovali s PMVD. Njihov koncept podpirajo, posredovali pa so jim tudi priporočila za nekatere spremembe. Podprli bodo predlog, ki bo prenovil RTVS tako tehnološko kot organizacijsko ter omogočil razvoj tudi na področjih, kot so digitalne platforme.
Aktivu je sicer obljubljeno, da bodo s pripombami lahko sodelovali tudi med postopkom sprejemanja in samo razpravo o predlogu sprememb zakona o RTVS, je za STA navedla Ksenija Horvat iz aktiva.
Področje RTVS bi spreminjala tudi SDS
Prva ustanovna seja Državnega zbora.
Po drugem predlogu - gre za predlog novele zakona, ki so ga prav tako vložili v petek - pa bi pet odstotkov prispevka RTV namenili tudi za financiranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev. Vsak zavezanec za prispevek RTV bi s pisno izjavo določil medij, ki mu namenja pet odstotkov svojega plačila prispevka.
Drugo področje, ki ga zadeva predlog, je dejavnosti oddajnikov in zvez, ki bi jo v SDS izločili iz javnega zavoda. Slovenija je po njihovih navedbah zadnja država v Evropi, kjer je oddajniška infrastruktura še vedno del javne televizije. Vse ostale države v Evropi so to infrastrukturo že zdavnaj izločile iz javne radiotelevizije v samostojno podjetje v državni ali zasebni lasti oziroma v mešanem lastništvu, so navedli.
Zakonski predlog pripravili tudi dolgoletni sodelavci RTVS
Svoj zakonski predlog so javnosti v začetku leta posredovali tudi dolgoletni sodelavci RTVS Zoran Medved, Boris Bergant, Marjan Kralj in Marjan Lah. Tudi po njihovem predlogu bi RTVS vodila uprava, njeno programsko delovanje in poslovanje pa bi nadziral 11-članski skrbniški odbor. Člane odbora bi imenoval predsednik republike, pred odločitvijo pa bi se posvetoval s poklicnimi in strokovnimi združenji in organizacijami s področja medijev ter s SAZU in univerzami, so zapisali.
Določili bi tudi nov način za plačilo prispevka RTV, tako da bi breme plačila solidarnostno porazdelili med zavezance glede na njihov dohodninski razred. Nenazadnje bi ukinili tradicionalno oglaševanje in TV-prodajo.
V PMVD so zagotovili, da so pri pripravi svojega predloga pregledali vse pripravljene rešitve, torej tudi predlog omenjenih sodelavcev RTVS.
SDS želi spremeniti tudi zakona o medijih in o STA
S predlogom le dopolnitev zakona o medijih bi določili, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v DZ oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev.
Po predlogu novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji pa bi denimo radijske novice, prirejene za objavo v radijskem mediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih prenesli iz javne službe v tržno dejavnost. Štiri člane nadzornega sveta agencije bi imenovala vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo, in ne več DZ na predlog vlade. Enega člana nadzornega sveta pa bi še vedno izvolil svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
janša ni prehitel nikogar ker je še vedno na štartni liniji. Daleč za vsemi!
Janša prehitel Goloba ? Tipičen clickbait naslov.
Naloga neodvisnega novinarja je da gleda pod prste vsakokratni vladi , tako kot opoziciji. Nihče nima pravice uzurpirati oblasti. Oblast je ljudstvo , to je ustavna prvina in ljudstvo ima pravico izvedeti za vse . Ne samo za tisto kar… ...prikaži več bi trenutna oblast želela da ljudje vedo , tudi za lumparije in šlamastike