Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o sistemski korupciji v zdravstvu so zaskrbljujoče, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje in napovedujejo ukrepe za boj proti korupciji. Mnenja KPK sicer še niso prejeli, pač pa so bili o njems eznanjeni iz medijev. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem možnem času ustrzeno ukrepali tudi vsi v mnenju našteti nosilci odgovornosti za preprečitev sistemske korupcije: tako vodstva javnih zdravstvenih zavodov kot tudi sveti javnih zdravstvenih zavodov, občine, zdravstveni inšpektorat in ZZZS.
Strokovna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pojasnila, da izvajajo štiri vrste nadzorov, da pa ugotovitve vidijo kot resno opozorilo, da se predvsem nadzor Zdravniške zbornice Slovenije "ne izvaja v zadostni meri". Zbornica bi namreč namreč morala nadzirati, ali zdravniki strokovno-medicinsko utemeljeno uvrščajo nujne ali prednostne bolnike na čakalne sezname ter jih upravičeno obravnavajo pred čakalno dobo, ki velja za bolnike z oznako "redno" na napotnici, so zapisali na ministrstvu.
Na ZZZS menijo, da bi zbornica morala izvesti strokovni nadzor v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in v UKC Ljubljana ter "s tem izkazati ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu". V ZZZS, kjer podpirajo spremembo zdravstvene zakonodaje, so lani izvedli 826 nadzorov zdravstvenih programov. Letos bodo izvedli še dodaten nadzor v bolnišnični dejavnosti v zvezi z vodenjem čakalnih seznamov in čakalnih dob.
Ostra ločnica bi pomenila daljše vrste
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina podpira prizadevanja po zmanjševanju korupcije v zdravstvu. Opozarja pa, da bi se javni zdravstveni sistem ob strogi ločnici med javnim in zasebnim sesul, saj je v javnem zdravstvu premalo zdravnikov, da bi lahko v rednem času opravili vse zdravstvene storitve v rednem delovnem času. Opozoril je, da pri nas manjka 1000 zdravnikov oz. jih je tretjino manj, kot je povprečje zdravnikov na 100.000 ljudi v EU.
"Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale," je dodal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Opozoril je, da so vse oblike dela po d. o. o. in s. p. in podjemnih pogodbah zakonite in veljajo za vse državljane.
Pravilnike je treba spoštovati
Tako Možina kot Kuštrin sta kot sporno ocenila dejstvo, da polovica zdravnikov pri matičnem elodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje. "Če so pravilniki, jih je treba spoštovati," pravi Možina, Kuštrin pa dodaja, da so se soglasja dajala "precej od oka" oz. po simpatijah. "Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili in so pri drugem delodajalcu delali brez potrebnega soglasja," pravi predsednik Fidesa.
Kuštrin je opozoril na zdravnike "dvoživke", ki bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu. "Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa noben ni nič naredil," je dejal. Nadzor je po njegovem mnenju nujen, a dokler "ne bodo vsi opravljali svojega dela, noben zakon in pravilnik ne bo pomagal".
Opozarjajo na pozitivne učinke
Na poročilo KPK so se odzvali tudi v UKC Ljubljana, kjer ima za soglasje za delo izven matične ustanove 164 zdravnikov specialistov (vseh zaposlenih zdravnikov in zobozdranikov v UKC je 1.163). Ob tem morajo opraviti vse predvideno delo in program znotraj UKC. "V UKC Ljubljana izvajamo nadzore nad tem in ukrepamo v primeru, ko ugotovimo kršitve sprejetega pravilnika," so zapisali v sporočili za javnost.
"Ob tem pa želimo opozoriti tudi na pozitivne učinke izdajanja soglasij. S tem, ko v UKC Ljubljana svojim zaposlenim izdamo soglasje za delo v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali v zasebnih institucijah, skrajšujemo čakalne dobe in omogočamo, da državljani R Slovenije na ta način lažje in hitreje pridejo do vrhunskih specialistov, ki jih imamo v UKC Ljubljana," so še zapisali.
Naj se zdravstveno zavarovanje loči na tak način, da se stroški zdravljenja v zasebnem zdravstvu pokrivajo samo iz dopolnilnega zavarovanja, stroški v javnem zdravstvu pa samo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Le tako bi nastala prava konkurenca med javnim in zasebnim… ...prikaži večim zdravstvom. Na vsak način bi pa moral imet vsak državljan eno ali drugo zdravstveno zavarovanje in ne obeh. Sedaj pa imamo tako stanje, da zavarovalnice ki tržijo dodatno zavarovanje služijo velike denarje na račun izgub v javnem zdravstvu in te dobičke delno prekanalizirajo v zasebno zdravstvo samo zato da imajo zdravniki ki delajo v zasebnem in javnem, interes, da čimveč pacientov preusmerjajo v zasebno zdravstvo. Moja osebna zdravnica je zelo vesela če grem z njeno napotnico k zasebnemu specialistu. Le zakaj neki je tako vesela ?!
Intervju s Tomom Križnarjem, 19. 3. 2014 Tik pred odhodom v Sudan, kjer domačine oskrbuje s kamerami in po novem tudi z letečimi kamerami ter jim poskuša zagotavljati stalen dostop do interneta in s tem možnost komuniciranja s svetom,… ...prikaži več da bi lahko sami sporočali ljudem, kaj se jim dogaja, sem se s Tomom Križnarjem pogovarjala o vzrokih za novo vojno v Južnem Sudanu, o Nubah in izrednih razmerah v Darfurju, o sudanskem predsedniku - haaškem obtožencu Omarju al Bashirju in njegovih podpornikih ter o tem, kdo vse je odgovoren za situacijo v Sudanu in Južnem Sudanu.http://za-misli.si/subkultura/intervjuji/1550-intervju-s-tomom-kriznarjem-19-3-2014
No, tu se strinjam s teboj, sem za ločitev zasebnega zdravstva (izkoriščajo javno z uporabo prostorov,materialov....)