Pestra in razgibana pokrajina ter raznolikost vseh oblik življenja Sloveniji omogočata odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki ima pozitiven vpliv tako na nas kot na okolje, v katerem živimo.
Kakovostni pridelki in izdelki so na tržnicah in v trgovinah med kupci vse bolj iskani. V dosedanji pridelavi močno prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih izdelkih.
"Označenost ekoloških živil je prepoznana po enotnem EU logotipu in se mora uporabljati za vsa predpakirana živila oz. proizvode iz ekološkega kmetijstva na trgu EU; ki se v EU proizvajajo in prodajajo kot ekološka. Proizvodi v prometu, ki so označeni z izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave (ekološki, biološki, eko, bio), morajo imeti na označbi navedeno tudi šifro nadzornega organa ali izvajalca nadzora ter kraj pridelave kmetijskih surovin, ki sestavljajo proizvod," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.
Eko ali bio?
Brez skrbi, vseeno je. Oznaki »eko« in »bio« imata enak pomen in se nanašata na ekološko pridelavo skladno z evropskimi predpisi, ki urejajo področje ekološkega kmetovanja. Nekatere države Evropske unije uporabljajo termin ekološko, druge pa biološko kmetovanje.
Kaj oznake zagotavljajo?
Znak ekološko kupcem zagotavlja, da so bila živila pridelana na trajnosten način, s spoštovanjem do narave. Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila, rastline pa se varujejo s kolobarjenjem. Živali, ki so udeležene pri proizvodnji, se vsaj 180 dni na leto prosto pasejo na svežem zraku – ne več kot dve glavi živine na hektar – in se z njimi ravna po naprednih smernicah ravnanja z živino. Pri pridelavi niso dovoljeni gensko spremenjeni organizmi, glede uporabe kemičnih pesticidov, gnojil, antibiotikov ter raznih drugih dodatkov pa je potrebno upoštevati stroge omejitve.
Izdelke, ki so kvalificirani kot ekološki, tako ne more prodajati prav vsak. Vsi nosilci živilske dejavnosti, ki želijo svoje proizvode označevati kot ekološke, se morajo namreč vključiti v sistem certificiranja ekološke sheme z namenom, da se lahko sklicujejo na izraz bio, eko izdelki. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prenesla pristojnost certificiranja na imenovane organizacije za kontrolo, katerih delovanje se redno nadzira z inšpekcijskimi nadzori in presojami njihovega delovanja.
Če pri nadzoru ugotovijo kršitve standardov oziroma predpisov, jih kaznujejo. Sankcije so odvisne od resnosti kršitve; od obveznega dodatnega nadzora na stroške obrata do izključitve obrata iz sistema ekološkega kmetovanja in izgube certifikata o ekološki pridelavi. Organizacije za kontrolo in certificiranje opravljajo redni letni nadzor pri vseh zavezancih, ki so se pri njih vključili v certificiranje; torej minimalno en letni pregled.
Za katere izdelke in živila pa najpogosteje ugotovite kršitve?
"Predpisi zajemajo nadzor za vse faze proizvodnje, priprave in distribucije; od primarne proizvodnje do skladiščenja, predelave, prevoza, uvoza, distribucije in dobave končnemu potrošniku. Vsi ekološki kmetijski proizvodi morajo tako izpolnjevati še vse predpise iz varnosti in skladnosti v celotni prehranski verigi. V kolikor se ugotovi, da so kmetijski proizvodi, živila in krma v prometu neskladna in nevarna, se izvede umik/ odpoklic," odgovarjajo na ministrstvu.
O umikih oziroma odpoklicih vseh živil in proizvodov zaradi različno ugotovljenih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi ali odstopanja v pričakovani kakovosti živila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrošnike obvešča na svoji spletni strani.
Število ekoloških kmetij v vzponu
V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let, prve nacionalne finančne podpore pa so pridelovalci prejeli leta 1999. Zaradi vedno večjega povpraševanja zato ne preseneča, da število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev in predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Če se osredotočimo zgolj na predelovalce; leta 2003 jih je bilo pri nas zgolj 10, zgolj v lanskem letu 496. Na ministrstvu stalno rast vstopanja ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin pričakujejo tudi v prihodnosti.
Podatki kmetijskega ministrstva tudi kažejo, da je obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem nadzora ekološke pridelave v lanskem letu znašal 52.078.48 hektarov, kar je v primerjavi z letom 2010 (30.688.51) skoraj dvakrat več.
Eko je, ko ti res vidiš prosto rejo in da jih hranijo z zmleto koruzo in semenčicami itd., vse ostalo je nateg pod blagovno znamko EKO in bogve kaj jim dajejo za jesti, ni kontrole. Kaj bo Slovenija naredila z… ...prikaži več neokusnimi jajci in hrano ter mesom 10. razredne kategorije, ki ga prodajajo kot erste klasse? Kje je kakšen nadzor nad tem? Mi že najmanj 20 let jemo kemijo. Osebno mi ni okusno več nič v Sloveniji, tudi pod oznako 'domače' je to nek šparoven lite-mode zanič izdelkov in ni polnega okusa.
Če vidim na izdelku oznako Eko ali Bio, je ne kupim, ker so v zadnjem času samo ti izdelki odpoklicani zaradi vsebnosti strupenih sestavin.
vprašljivo je ta eko-bio , cene so za nekatere izdelke izredno visoke, potem se pa najdejo še mojstri , ki imajo certifikat demeter ... kar je pa daleč najdražje ... ekološka bi morala biti vsa hrana , po zmernih cenah,… ...prikaži več pa ljudi pošteno plačat ... številke močno strižejo, zato se je pojavil nek dvom oz. mogoče marsikoga sploh to ne zanima ... 30 let države, pa še vedno tak ubogi standard, da je še hrna predraga ... živel slovenistan