"Vsakodnevno smo lahko priča številnim mučenjem živali tudi v Sloveniji, a je zakonodaja na tem področju nedorečena, sankcije pa se izvajajo," je v Mariboru pojasnila prorektorica za študijske zadeve Mejra Festić, ki je dala pobudo za diplomsko nalogo.
Diplomsko nalogo je izdelala Tina Tement, ki je v njej med drugim predlagala natančnejšo definicijo mučenja živali, črtanje dopustnega mučenja ter uvedbo veliko strožjih kazni.
Mučenje tudi malomarnost
Diplomantka je najprej pripravila analizo, v kateri je primerjala zakonodajo Slovenije in drugih držav na tem področju, ter na podlagi tega izdelala predloge za izboljšanje slovenske zakonodaje.
Največja pomanjkljivost sedanje ureditve je nadzor nad izvajanjem zakonodaje, ki jo pri nas izvajajo le veterinarji Vursa. Tementova zato predlaga ustanovitev t. i. živalske policije, namenjene izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, hkrati pa tudi ustanovitev novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo.
Predlaga sodobnejšo definicijo mučenja živali, saj sedanji zakon o zaščiti živali po njenem mnenju pušča preveč manevrskega prostora. Medtem ko sedanji zakon opredeljuje mučenje kot naklepno dejanje, ki ga je v praksi zelo težko dokazati, Tementova predlaga, da se kot mučenje razume tudi malomarnost. Tako bi lahko kaznovali tudi opustitev skrbi za žival, na primer, če lastnik zapre žival brez hrane in vode.
"S tem bi jasno sporočili, da je zanemarjanje živali resen zločin, in preventivno pripomogli k temu, da ljudje, ki ne morejo ustrezno skrbeti za živali, ne bi imeli živali," je pojasnila. V okviru predlagane definicije mučenja živali predlaga tudi upoštevanje ne le fizičnega, ampak tudi psihičnega trpljenja živali.
Črtanje trpljenja v prid estetike
Iz obstoječega zakona o zaščiti živali bi Tementova črtala določbe, ki dopuščajo trpljenje živali v prid estetike ali prihranka denarja. Takšna je določba o dopustnosti krajšanja pasjih repov, ki je pri nas še vedno dovoljeno, medtem ko so ga v skandinavskih državah prepovedali že v 70. letih.
Sporne so po njenem mnenju tudi izjeme pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom ter dovoljena usmrtitev živali, rejenih za proizvodnjo kož ali krzna ali pa za potrebe naravoslovnih muzejev.
Kar zadeva sankcije, je po ocenah Tementove nujno treba povišati denarne kazni, ki so v Sloveniji mnogo nižje kot v ostalih državah. Medtem ko je trenutno najvišja kazen za mučenje živali 800 evrov, Tementova predlaga povišanje te meje na 1200 evrov, za nezagotovitev ustreznih pogojev za življenje pa predlaga kazen od 400 do 800 evrov.
Usmrtitev zapuščene živali
Tementova je izpostavila še določbo, ki dovoljuje usmrtitev zapuščene živali, ki je ni možno oddati, v 30 dneh od namestitve v zavetišču. "Rok 30 dni je absolutno prekratek, saj velikokrat žival nekako v enem mesecu preneha biti agresivna in je šele po dveh do treh mesecih primerna za posvojitev," je povedala in predlagala rok 60 dni.
Kazen prepovedi skrbništva
Ker obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem preprečili nakup novih živali, Tementova kot bistveno novost predlaga poleg denarne in zaporne kazni še kazen prepovedi skrbništva živali, ki jo poznajo Velika Britanija, Avstrija, Hrvaška in še nekatere druge države.
