Na družbenih omrežjih je bilo letos zaslediti veliko zapisov, ki so starše pozivali, naj ne spregledajo možnosti vpogleda v nacionalna preverjanja znanja in možnosti podaje prošnje za vpogled v vrednotenje. "Na koncu so bili vsi ugovori odobreni in priznana je bila napaka. Hči je s tem pridobila dodatnih 10 odstotkov. Pri uvrstitvi na šolo pa je poskočila kar za 40 mest," je le ena od izkušenj, ki smo jih zasledili.
Pristojno ministrstvo na začetku vsakega šolskega leta določi roke za opravila, povezana z nacionalnim preverjanjem znanja. Določeno je obdobje, v katerem imajo učenci pravico do vpogleda v svoje preizkuse in do podaje zahteve za ponovno vrednotenje preizkusa. V šolskem letu 2025/2026 je bilo to mogoče storiti v času od 21. do 23. aprila, rezultati poizvedb pa so bili šolam posredovani 12. maja.
Nacionalno preverjanje znanja sicer poteka v 3., 6. in 9. razredu, pri čemer je v 9. razredu v zadnjih dveh šolskih letih rezultat lahko pomemben za vpis v srednjo šolo. Uspeh pri preverjanju znanja iz maternega jezika in matematike namreč v primeru omejitve vpisa na izbranem srednješolskem programu prinaša 40 % točk. Preostalih 60 % točk predstavljajo ocene iz zadnje triade osnovne šole.
Posledično je nekoliko naraslo tudi število zahtev za ponovno vrednotenje. Vpogled v ovrednotene preizkuse nacionalnega preverjanja znanja je mogoč prek spletne aplikacije. Vpogledi so omogočeni tudi na šolah, in sicer ob prisotnosti učitelja. "Učitelji, ki ob vpogledu v ovrednotene preizkuse skupaj z učencem ugotovijo morebitne napake pri točkovanju posameznih nalog, podatke o učencu in preizkusu (ime in priimek oz. šifra učenca, predmet, naloga in opis napake) sporočijo ravnatelju. Ravnatelj oz. njegov pooblaščenec podatke o preizkusih za ponovno vrednotenje vnese v spletno aplikacijo na eRicu. Preizkuse učencev, ki uveljavljajo pravico do ponovnega vrednotenja, pregledajo glavni ocenjevalec oziroma njegovi pomočniki," so pojasnili v poročilu.
Glavni ocenjevalec oziroma njegovi pomočniki v primeru, da ugotovijo napake pri vrednotenju, nalogo ali več nalog ponovno ovrednotijo skladno z moderiranimi navodili za vrednotenje. Število doseženih točk se lahko zviša, zniža ali ostane nespremenjeno.
Število zahtev v 9. razredu naraslo
Podrobnejša analiza ponovnega vrednotenja za šolsko leto 2025/26 bo objavljena v decembru, nekaj podatkov pa je kljub temu že na voljo. "V 3. razredu je bilo vseh zahtev za ponovno vrednotenje 2,3 % (lani 3,0 %), uspešnost je bila 70 % (lani 66 %). V 6. razredu je večletni delež zahtev 6,5 %, uspešnost znaša okoli 2/3 (67,5 %). Letos je bilo zahtev 7,5 %, uspešne so bile v 71,2 %. V 9. razredu je večletni delež zahtev 8,0 %, uspešnost znaša okoli 2/3 (66,2 %). Letos je bilo zahtev 10,9 %, uspešne so bile v 67,0 %," so pojasnili na Državnem izpitnem centru.
Spremembe so zaznali že v šolskem letu 2024/25, kot je razvidno iz Letnega poročila o izvedbi v šolskem letu 2024/2025. Iz podatkov za 9. razred je razvidno, da je bil delež zahtev za ponovno vrednotenje posameznih nalog pri slovenščini v šolskem letu 2024/25 najvišji v desetletnem obdobju 2015-2025. Lani je tako znašal 14,85 %. "To pripisujemo dejstvu, da je imel po novem dosežek na NPZ iz slovenščine večji vpliv na vpis v srednje šole. Dobrim 10 % devetošolcev se je dosežek po ponovnem vrednotenju spremenil," so pojasnili na zavodu za šolstvo.
Nekoliko je narasel tudi delež zahtev za ponovno vrednotenje pri matematiki, kjer je bila dobra polovica zahtev upravičena.
Zahteve za ponovno vrednotenje so bile podane tudi za druge predmete, ki so bili del NPZ. Rezultati NPZ pri tretjem predmetu sicer nimajo vpliva na vpis v srednjo šolo.
Ocenjevalcem na voljo povratna informacija
Ocenjevalci so že med e-vrednotenjem sproti seznanjeni s kakovostjo svojega vrednotenja. Program za e-vrednotenje namreč omogoča ocenjevalcem sprotno spremljanje ustreznosti lastnega vrednotenja pri preizkusih za vajo, standardizacijo in kontrolo. Po zaključku e-vrednotenja pa je na eRicu objavljena tudi povratna informacija o kakovosti vrednotenja kontrolnih preizkusov vseh ocenjevalcev posamezne šole. "Povratna informacija je informativne narave in je namenjena vodstvu šole, ki jo lahko uporabi pri pripravi poročila o izvedbi in kakovosti vrednotenja preizkusov NPZ ter pedagoškem usmerjanju in vodenju kolektiva," je razvidno iz poročila.
Na vprašanje, ali načrtujejo kakšne spremembe na področju ponovnega vrednotenja, pojasnjujejo, da se za to odločajo po zaključenih analizah. Izvajanje ponovnega vrednotenja sicer redno spremljajo in preverjajo kakovost postopkov.
Velik porast števila opravljanj prilagojenega NPZ
Analiza vključuje tudi podatke o NPZ za učence s posebnimi potrebami. Do prilagojenega načina opravljanja NPZ so upravičeni učenci, ki so slepi, slabovidni ali imajo okvaro vidne funkcije, so gluhi ali naglušni, imajo govorno-jezikovne motnje, avtistične motnje, so gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja ali čustvene in vedenjske motnje oz. učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju ter imajo odločbo o usmeritvi. Pravico do prilagojenega izvajanja NPZ imajo tudi učenci brez odločbe o usmeritvi, ki imajo za to utemeljen razlog in imajo za to dokazila pristojnih institucij oziroma mnenje zdravnika specialista za posamezno področje.
Zanimiv je podatek o tem, za koliko je naraslo število učencev s posebnimi potrebami, ki so opravljali NPZ v 9. razredu. V šolskem letu 2024/25 je bilo delež učencev s posebnimi potrebami najvišji. Če je bilo leta 2006 takšnih učencev 494 (2,3 %), leta 2011 1.190 (6,5 %), leta 2016 1.503 (8,8 %), 2021 1.891 (10,2 %), je v letu 2025 to število naraslo na 2.723 (12,4 %). "Od leta 2006 do danes se je delež učencev s posebnimi potrebami povečal za več kot 5-krat," ugotavljajo v analizi. Največ je bilo učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in dolgotrajno bolnih. Na tretjem mestu po številu so bili učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Največ zahtevanih prilagoditev je bilo pri matematiki (21.705) in slovenščini (18.760).
Ta šolski sistem ki je sedaj je do kurza,, Usmerjeno izobraževanje je bilo zakon in sploh ne vem zakaj ga je drnovšek ukinil. Izobraževali smo po potrebah vse je bilo usmerjeno in ne tako kot sedaj ko hočejo iti vsi… ...prikaži več v šolo kjer ni ločenih ženskih in moških WC, v šole kjer domuje LGBT,, ja to nam je zrihtal drnovšek
unicili smo 25 let generacij. ali s kapricami uciteljev, ki so otrokom vzeli prihodnost ali z NPZ, kjer ne zmoremo objektivnih kriterijev. To, da si otroci zacementirajo prihodnost v 7 razredu je najvecja neumnost najbolj neumnih sistemov. Vsi pametni narodi… ...prikaži več imajo na stednjih solah in univerzah wild card segment. ki ni majhen. otroci lahko v enem letu eksplodirajo v genije in zmagovalce. skratka, bog ne daj, da bi v vaski sloveniji kdo strlel.