Kar morate vedeti o arbitraži? Badinterjeva komisija, Jorasova domačija, točka T5, prisluhi ...

Kdaj se je začelo?

Reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško se vleče že vse od osamosvojitve obeh držav, torej od leta 1991 - Slovenija je sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ, podobno odločitev je o samostojnosti Hrvaške sprejel hrvaški sabor.

Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991 ter po desetdnevni vojni v Sloveniji in brionski deklaraciji, s katero so se 7. julija tistega leta ustavile sovražnosti, je svet ministrov tedanje Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice EU,  avgusta 1991 ustanovil t. i. Badinterjevo komisijo, ki naj bi v okviru mirovne konference za Jugoslavijo rešila pravna vprašanja, povezana z razpadanjem Jugoslavije.

Badinterjeva komisija, poimenovana po znanem francoskem pravniku Robertu Badinterju je leto pozneje določila, da so meje z novonastalimi državami v skladu z načelom "uti possidetis" - torej posedovanja - tam, kjer so bile republiške meje, in da se lahko menjajo samo dogovorno, ne s silo.

Zakaj se meja odloča z arbitražo?

Leta 1999 hrvaški sabor z deklaracijo določi, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini. Slovenija vztraja pri svojem, saj meni, da je skladu z  načelom posedovanja ("uti possidetis") in na dan osamosvojitve Piranski zaliv v celoti slovenski, saj da so slovenski organi oblasti izvajali nadzor v celotnem zalivu. Prav tako Slovenija zagovarja, da je imela ob razpadu skupne države teritorialni izhod na odprto morje. Hvaška se s tem ne strinja in trdi, da so v času Jugoslavije tudi hrvaški pomorski policisti prihajali v Piranski zaliv.

Vladi obeh držav po tem sicer zaprosita za mednarodno pomoč pri iskanju rešitev za mejo na morju, vendar nekdanji ameriški obrambni minister William Perry pri tem ni uspešen. Razmejitev na morju in stik z odprtim morjem tako postane osrednje nerešeno vprašanje med državama, ki pozneje pripelje do arbitraže.

Kaj je sporazum Drnovšek - Račan?

Gre za unikatni sporazum, nakakšno oporno točko za določanje meje med državama za naprej, ki je verjetno pomagal tudi arbitražnemu sodišču. Po njem bi državi prvič določili mejo na morju in prost dostop Slovenije do mednarodnih voda. Sporazum je predvideval, da bi Slovenija dobila okoli 80 odstotkov Piranskega zaliva, s posebnim koridorjem pa tudi stik z odprtim morjem, na znameniti točki T5, ki leži južno  od vrha Savudrijskega rta. V sporazumu še na primer piše, da Jorasova domačija in štirje zaselki južno od Dragonje pripadejo Hrvaški.

Sporazum med obema vladama, bil 20. julija 2001 celo parafiran, vendar nikoli potrjen, saj ga hrvaški sabor ni sprejel. Leto poznaje tako Hrvaška odstopi od sporazuma, ker da bi se s predlagano rešitvijo meje na morju odrekla svojemu ozemlju.

Kaj je z incidenti, ki se dogajajo ves čas?

Dogajali so se ves čas, predvsem med hrvaškimi in slovenskimi ribiči, ki so se jim kdaj pa kdaj pridružili še policisti. Zadnji takšen dogodek se je zgodil pred dobrim mesecem dni. V Piranskem zalivu je prišlo do merjenja mišic med slovenskimi in hrvaškimi policisti. Slovenska policija je ščitila ribiško ladjo, hrvaški so jih pregnali.

Resnejši incidenti: 

Že leta 1994 je V Piranski zaliv vplula hrvaška vojna mornarica s topovnjačo, pozneje je okoli Piranskega zaliva plula tudi hrvaška raketna topnjača Petar Krešimir IV.

Januarja 1998 sta pripadnika Obveščevalno-varnostne službe (OVS) z vohunskim kombijem pri Zavrču zašla na Hrvaško, kjer so ju okoli 11. ure odkrili tamkajšnji obmejni organi in jima zaplenili vozilo z vso opremo in podatki. OVS je o zajetju slovenskih agentov obvestila varaždinska policija, kamor so ju pripeljali.

Zgodilo se je ob mejnem prehodu Dragonja, v bližini hiše Joška Jorasa, ki se ne strinja s tem, da njegova posest leži na Hrvaškem. V času pred volitvami leta 2004, ko so se člani SLS-a so vračali z Jorasove domačije, so jih na poti ustavili hrvaški obmejni organi in zahtevali dokumente. Člani stranke so to zavrnili, zato se je začelo prerivanje. Nekaj članov, med njimi tudi Janez Podobnik, je padlo po tleh. Večino so zadržali in odpeljali na policijsko postajo Buje na hrvaški strani.

Slovenski specialci so septembra 2006 blokirali Hrvaški dostop do zaselka Murišče po tem, ko je mešana hrvaško-slovenska policijska patrulja na terenu zajela slovenske novinarje. Ti so hoteli poročati o utrjevanju nasipov ob Muri in urejanju ceste v zaselek Murišče, ki si ga zaradi katastra lasti Hrvaška, po njihovem ilegalno prečkali mejo.

Zakaj Hrvaška napoveduje, da ne bo spoštovala arbitraže?

Vse se je začelo leta 2009, ko sta  tedanji slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor podpisala arbitražni sporazum, ki smo ga slovenski volivci potrdili na referendumu. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke okoli približevanja Hrvaške EU.

 

Vendar se je okoli arbitraže grdo zapletlo in to zaradi prisluhov pogovorov med slovenskih arbitrom Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Drenikovo. Tonski posnetek, ki ga je prvi objavil hrvaški Večernji list, je razkril, da sta se Sekolec in Drenikova pogovarjala po tem, ko sta obe strani arbitražnemu sodišču že predstavili vse svoje dokumente. Sekolec je Drenikovi zaupal izjavo predsednika sodišča: "Guillaume mi je med odmorom za kavo dejal, da ni treba tako pritiskati nanj. Rekel je: 'Dobili ste, kar ste hoteli na morju, zato vam ni treba tako pritiskati.'"

Sekolec in Drenikova sta odstopila, julija 2015 pa je hrvaški sabor soglasno izglasoval sklep, s katerim pozove vlado, naj začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška vlada naslednji dan sklep potrdi.

Kaj lahko naredi Slovenija, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitraže?

Če Hrvaška arbitraže ne bo spoštovala, se bo najverjetneje zapletlo, saj je v spoštovanje odločitve arbitraže pravno ni mogoče prisiliti. Razen morda z novim sodnim sporom, za kar pa bo potrebno soglasje Hrvaške. Obstajajo tudi drugi načini "prepričevanja", so pred kratkim dejali na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer podrobnosti niso razkrili.

Sicer po besedah zunanjega ministra Erjavca, ves čas poteka tiha diplomacija, v kateri vsi poudarjajo, da je treba spoštovati odločitve arbitražnih sodišč, zato Slovenija po njegovih besedah računa na podporo članic EU.

Na pomembno vlogo Evropske unije je opozorila tudi Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti profesorica Vasilka Sancin. Kako bo prevzemanje nadzora potekalo v praksi, pa bo "stvar političnih odločitev", je dodala strokovnjakinja, ki pričakuje, bo predaja nadzora na določenih spornih območjih potekala koordinirano.

Sicer pa, kot pravi vojaški in politični analitik Klemen Grošelj, si državi resnih zaostritev odnosov ne moreta privoščiti: "Do določene zaostritve na meddržavni politični ravni mislim, da bo prišlo, ne pričakujem pa resnejših zaostritev, saj si tega obe državi praktično ne moreta privoščiti oziroma glede na zaostrovanje geopolitičnih razmer na jugu Evrope in še posebej Balkana jima to tudi ne bi smelo biti v interesu," je povedal slovenski strokovnjak.

Kakšni so ukrepi za izvajanje odločb arbitraže? 

Objavo razsodbe se bo delo arbitražnega sodišča končalo. Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa za pripravo na izvajanje odločbe, vključno s spremembami nekaterih nacionalnih zakonov. Občine s teh območij čakajo spremembe vrste prostorskih aktov in občinskih odlokov.

vanda.levstik@zurnal24.si