Pod Celjskim stropom pokrajinskega muzeja so sinoči v sodelovanju z madžarskim nacionalnim muzejem iz Budimpešte razstavili znameniti kelih iz Torne, ki bo prvič v zgodovini na ogled zunaj matičnega muzeja.
Iz Budimpešte v Celje. Kelih Barbare Celjske je visok dobrih 27 centimetrov in je v lasti madžarskega nacionalnega muzeja od začetka 18. stoletja. Prvič v zgodovini ga je muzej posodil Celjanom. Izdelan je bil v prvi tretjini 15. stoletja in je iz pozlačenega srebra, okrašen z bogato gravuro ter črnim, temnozelenim in modrim emajlom.
Vse do 23. septembra si ga bodo lahko ogledali Celjani in druga zainteresirana javnost. “Gre za kelih, na katerem je dvakrat upodobljena sveta Barbara, ena od teh podob pa naj bi predstavljala prav Barbaro Celjsko,” pravi direktor muzeja Stane Rozman.
Pod nadzorom
Kelih je izjemno dragocen, zato so morali v času, ko bo na ogled, poostriti varnost. “Ves čas bo dogajanje v sobi nadzorovalo več varnostnih kamer, povečali smo tudi število fizično navzočih varnostnikov, prav tako pa smo si na zahtevo madžarskega muzeja v ta namen izposodili vitrino z neprebojnim steklom,” pove Rozman.
Edini otipljiv predmet
Ob razstavi je izšla tudi publikacija o Barbari Celjski, hčerki grofa Hermana II. Celjskega, katere avtorica je Rolanda Fugger Germadnik. Znameniti kelih – njegovo izdelavo je naročil Pal Besenyo, lastnik gradu Torna, pripadnik srednjega plemstva in ožji sodelavec kralja Sigismunda Luksemburškega, s katerim se je poročila Barbara Celjska in tako postala ogrska kraljica – pa je tudi eden od redkih predmetov, ki ga je mogoče povezati z znamenito Celjanko.
“Drugih predmetov razen listinskega gradiva o njej namreč nimamo,” pravi Fugger Germadnikova.