V nadaljevanju preberite:
- Čeprav se zdi, da so v zadnjih letih številni sejmi izumrli, organizatorji poudarjajo, da se predvsem spreminjajo.
- Konkurenca je vse večja: od spletnih trgovin do sejmov v tujini.
- Organizatorji in razstavljavci morajo danes ponuditi več kot stojnice: doživetje, svetovanje, vsebino in osebni stik.
Nekoč so bili sejmi eden glavnih prostorov, kjer so obiskovalci primerjali ponudbo, iskali ugodne cene, sklepali posle in se iz radovednosti sprehajali med stojnicami. Gradbeni, kmetijski, obrtni, gospodarski, turistični, vojaški, avtomobilski, erotični in številni drugi sejmi so v Slovenijo privabljali množice obiskovalcev, tudi iz tujine.
Danes je slika drugačna. Nekateri sejmi so izginili, drugi so se združili, preimenovali ali preoblikovali. Na primer od smrti Maxa Modica naprej v Sloveniji ni več erotičnega sejma, prihodnje leto, po naših informacijah, ki so nam jih potrdili tudi na Pomurskem sejmu, ne bo več sejma Megra (sejma graditeljstva) v Gornji Radgoni, temveč bodo namesto njega organizirali kongresni dogodek. In to seveda nista osamljena primera.
O prihodnosti sejmov smo govorili z družbo Celjski sejem. Zavračajo oceno, da sejmi kot taki izumirajo, priznavajo pa, da se spreminjajo.
Je digitalizacija izrinila sejme?
Kupec danes za primerjavo ponudbe ne potrebuje več sejma. Cene lahko v nekaj minutah preveri na spletu, ponudbo primerja med več trgovci, prebere ocene drugih uporabnikov in izdelek naroči iz domačega naslanjača. Tisto, za kar je moral nekoč nameniti cel dan, pot do sejmišča, vstopnino in parkirnino, lahko danes opravi z nekaj kliki.
"Digitalizacija sejmov ni izrinila. Del informiranja se je res preselil na splet, vendar je prav zato še bolj izrazita vrednost tistega, česar digitalni kanali ne morejo nadomestiti: osebna izkušnja, zaupanje, stik v živo, demonstracija izdelka in neposreden pogovor," za Žurnal24 na Celjskem sejmu pojasnjujejo, da splet pokaže informacijo, sejem pa ustvari odnos.
"Na Mednarodnem industrijskem sejmu se na primer predstavljajo tudi stroji, vredni več milijonov evrov. Takšnega izdelka nihče ne kupi s klikom na spletu," razlagajo, zakaj so sejmi dandanes še vedno zelo pomembni.
"Sejem je danes eden redkih prostorov, kjer lahko v nekaj urah vidiš, spoznaš in doživiš toliko stvari, za katere bi sicer potreboval mesece," pravijo.
Kot največji zunanji pretres za sejemsko dejavnost ne vidijo digitalizacije, temveč epidemijo covida-19: "Digitalizacija je spremenila informiranje in nakupne navade, covid pa je ta proces pospešil." Po pandemiji so se sejmi morali začeti spreminjati. Na Celjskem sejmu razlagajo, da so sejmi morali postati bolj ciljno usmerjeni, bolj vsebinski in s tem zahtevnejši za pripravo.
Sejmi se spreminjajo
"Sejemska dejavnost se mora spreminjati skupaj z družbo. Če se spremenijo navade obiskovalcev, potrebe podjetij in komunikacijski kanali, se mora spremeniti tudi sejem," na Celjskem sejmu poudarjajo, da večine sejmov niso ukinili, ampak so jih preoblikovali, združili ali nadgradili.
"Sejmov nismo ukinjali zaradi pomanjkanja interesa, temveč smo jih preoblikovali in nadgradili. V primerih, kjer vsebina v obstoječi obliki ni več ustrezala razmeram na trgu, smo jo razvili v sodobnejše, bolj relevantne koncepte," pravijo na Celjskem sejmu.
Kot primer navajajo sejem Altermed, ki so ga razvili v FIT & WELL. Ta danes pokriva zdravje, dobro počutje, vitalnost, preventivo, anti-aging, biohacking, prehrano in aktiven življenjski slog. Sejem Formatool so preoblikovali v Mednarodni industrijski sejem (MIS), tradicionalni sejem Poroka pa so razvili v koncept POMP, ki z razširjeno tematiko nagovarja širšo ciljno skupino.
Nekoč množice, danes pomembnejša kakovost obiska
Na vprašanje, kdaj so bila najboljša leta za sejme, na Celjskem sejmu odgovarjajo, da je treba razlikovati med množičnostjo in današnjimi merili uspeha. Danes je obiskovalcev res manj, a se uspešnost sejma po njihovih besedah ne meri več samo po številu obiskovalcev, temveč so pomembni tudi "kakovost obiska, število poslovnih kontaktov, strokovna vsebina, mednarodna udeležba, prepoznavnost razstavljavcev in dolgoročni učinek".
"Obiskovalci ne pridejo več iz navade. Pridejo, če vidijo jasen razlog," pravijo. "Pridejo po rešitev, izkušnjo, znanje in stik," razlagajo. "Kadar je vsebina močna, ko je dogodek živ, aktualen in dobro zastavljen, ljudje pridejo. In z obiskom smo zelo zadovoljni, saj ta iz leta v leto raste," za naš portal pravijo s Celjskega sejma.
V letu 2025 je Celjski sejem organiziral devet lastnih mednarodno obiskanih sejemskih dogodkov, do maja letos pa je bilo sejemskih dogodkov že šest. Njihov cilj, poudarjajo, "ni imeti čim več sejmov", temveč razvijati tiste, ki so kakovostni, relevantni in dolgoročno vzdržni. "Slovenija je majhen trg, zato je ključno, da sejmi niso razpršeni, temveč dobro pozicionirani, vsebinsko močni in regionalno usmerjeni," pojasnjujejo, da Slovenija za zelo ozko specializirane sejme pogosto nima dovolj velike kritične mase.
Zanimivo pa je, da so na Celjskem sejmu poudarili, da na sejme prihajajo tudi mlajše generacije: "Mlajše generacije se vse bolj vključujejo v sejemsko dogajanje, kadar je vsebina zanje relevantna. Mladi imajo radi hitrost, izkušnjo, avtentičnost in stik z ljudmi. Sejem jim omogoča prav to – na enem mestu, v kratkem času in na zelo neposreden način."
Najtežje gre sejmom, ki temeljijo samo na prodaji
Na Celjskem sejmu priznavajo, da so se pod največjim pritiskom znašli sejmi, ki so temeljili zgolj na prodaji izdelkov na stojnicah. Ta funkcija se je delno preselila na splet.
"Najuspešnejši pa so danes tisti sejmi, kjer obiskovalec dobi nekaj več, torej izkušnjo, svetovanje, demonstracijo, strokovno vsebino, možnost primerjave, osebni stik in občutek, da je njegov obisk imel konkretno vrednost. Posebej dobro prihodnost imajo strokovni, B2B, specializirani in vsebinsko bogati sejmi," na Celjskem sejmu razkrivajo, da so danes posebej uspešni sejmi za industrijo, stroje, energetiko, gradnjo, kmetijstvo, zdravje, lepoto, prehrano, živali, obrt, turizem, izobraževanje in poslovno mreženje. Skratka, sejmi, kjer je pomembno, da obiskovalec nekaj vidi, preizkusi, primerja, sliši strokovno razlago ali naveže stik.
"Na sejmu lahko obiskovalec izdelek vidi, preizkusi, otipa, primerja, vpraša, dobi občutek in vzpostavi zaupanje. Pri zahtevnejših izdelkih, strojih, tehnologijah ali B2B odločitvah je to nenadomestljivo," pravijo.
"Številni na sejmu primerjajo ponudbo, se pogovorijo z razstavljavcem in nakup opravijo pozneje. Zato je za razstavljavce pomembno, da sejem razumejo širše – kot priložnost za stik, zaupanje, povpraševanja, prepoznavnost in dolgoročno prodajo," razlagajo.
"Uspešni razstavljavci razumejo, da sejem ni samo stojnica. Je kampanja pred dogodkom, nastop na dogodku in nadaljnja komunikacija po sejmu," dodajajo.
Kljub temu poudarjajo, da prodajna funkcija ne izginja povsem. "Na sejmu Agritech, ki je bil prvi letošnji sejem, je bilo že na licu mesta prodanih veliko traktorjev in druge kmetijske mehanizacije," razlagajo s Celjskega sejma.
Stroški so višji, tveganje večje
Organizacija sejma je sicer danes po navedbah Celjskega sejma zahtevnejša kot pred desetimi leti. Narasli so stroški energije, vzdrževanja infrastrukture, varovanja, čiščenja, dela, tehnične podpore, zavarovanj, marketinga in spremljevalnih programov.
"Na Celjskem sejmu ne razmišljamo več samo o prodaji kvadratnih metrov. Zanima nas zgodba, vsebina, networking, doživetje in dolgoročni učinek za razstavljavca," poudarjajo, da pri odločanju o izvedbi posameznega dogodka izhajajo predvsem iz dolgoročnega potenciala, torej razmišljajo o tem, ali ima dogodek dovolj močno vsebino, pravo ciljno skupino, podporo panoge in možnost nadaljnjega razvoja.
Obiskovalci in razstavljavci pričakujejo višjo kakovost, boljšo infrastrukturo, več vsebine in boljšo uporabniško izkušnjo kot pred desetimi leti, priznavajo s Celjskega sejma. To pomeni večji vložek že pred začetkom dogodka: "Uspešen sejem danes zahteva več priprave, več marketinga, več vsebine in boljše poznavanje ciljnih skupin. Zahteva velik finančni vložek v naprej."
Na vprašanje, koliko razstavljavcev ali obiskovalcev potrebujejo, da sejem ni v izgubi, konkretne številke niso navedli. Pravijo, da je to odvisno od posameznega dogodka.
Priznavajo pa, da prihodki od vstopnin in najema razstavnih površin danes pogosto ne zadostujejo več za pokritje vseh stroškov organizacije sejma. Celjski sejem namreč deluje brez sistemske podpore države ali lokalnega okolja, živijo od tega, kar ustvarijo na trgu. Za organizatorje sejmov so danes tako finančno predvsem pomembna sponzorstva, partnerstva, strokovni programi, konferenčne vsebine, dodatni dogodki, B2B srečanja in celoletna uporaba infrastrukture.
Cene vstopnic pa so kljub temu višje kot pred leti. A visoke cene vstopnine obiskovalcev ne odvrnejo, trdijo na Celjskem sejmu: "Cena ni ključna, če obiskovalec vidi vrednost. Če je vsebina dobra, vstopnica ni glavna ovira. Cene vstopnic so v tujini bistveno višje kot pri nas."
Taki sejmi imajo prihodnost
"Za prihodnost sejmov nas ne skrbi. Danes živimo v obdobju, ko sejmi spet pridobivajo na pomenu – vendar kot bolj ciljno usmerjeni, vsebinsko močnejši in poslovno učinkovitejši dogodki," pravijo.
"Prihodnosti ne vidimo v tem, da bi organizirali čim več majhnih sejmov, temveč v tem, da razvijamo močne, kakovostne in regionalno relevantne dogodke," na Celjskem sejmu poudarjajo, da bodo le tako lahko ostali konkurenčni sejmom v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. "Veliki globalni sejmi so pogosto zelo obsežni, dragi in za manjša podjetja manj dostopni. Na njih je včasih težko priti do kakovostnega pogovora ali konkretnega poslovnega stika," poudarjajo, da bodo zato v prihodnosti izvajali sejme, ki omogočajo bolj neposredne pogovore, boljši stik z obiskovalci in konkretnejše poslovne priložnosti. "Za mala in srednje velika podjetja je to pogosto bistvena prednost," dodajajo.
"Sejmi, ki ponujajo vsebino, izkušnjo in povezovanje, imajo veliko prihodnost," na Celjskem sejmu poudarjajo, da jih za prihodnost sejmov v Sloveniji ne skrbi.
