V nadaljevanju preberite:
- Predsednico Centra za kulturne raziskave iz Barda Luiso Cher so najprej povabili na kulturni dogodek, nato pa ji nastop odpovedali.
- Kot razlog naj bi navedli domnevno "politično nekompatibilnost".
- Primer so ostro obsodili predstavniki slovenske manjšine v Italiji.
V slovenski skupnosti v Italiji zadnje dni odmeva primer predsednice Centra za kulturne raziskave iz Barda Luise Cher, ki so jo najprej povabili na kulturni večer v Teru, nato pa jo prosili, naj ne pride zaradi "politične nekompatibilnosti". To so obsodili Slovenska kulturno-gospodarska zveza, deželni svetnik Marko Pisani in senatorka Tatjana Rojc.
Najprej povabilo, nato prepoved prihoda
Na večeru pod naslovom Cjant a la Tor, posvečenem zgodbam, spominom in življenju ob reki Ter naj bi konec julija Cher predstavila delo centra, ki deluje od leta 1967, in etnografski muzej v Bardu. Kot je povedala Cher, so organizatorji njen nastop tik pred zdajci odpovedali, kot razlog pa navedli domnevno politično neskladnost. Prosili so jo tudi, naj se dogodka v Teru, ki ga je organiziral furlansko-ladinski inštitut, ne udeleži. Od organizatorjev ni prejela ne pojasnila niti opravičila.
Odstri odzivi, primer je pristal celo pred italijanskima ministroma
Ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) je dogodek ostro obsodila, opozorila na politično izključevanje in ponovno odprla vprašanje odnosa občinske uprave Barda do slovenske skupnosti.
Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Marko Pisani je v odzivu prejšnji teden poudaril, da dogodek predstavlja presedan in odpira resna vprašanja glede spoštovanja demokratičnih načel, pluralizma, svobode izražanja ter kulture dialoga. Napovedal je, da bo vložil svetniško vprašanje z zahtevo, da se preverijo vse okoliščine primera.
"Pričakujem popolno transparentnost in jasno pojasnilo odgovornosti za nastalo situacijo. Javne in kulturne institucije morajo ostati prostor vključevanja, spoštovanja različnosti in odprtega dialoga, ne pa prostor izključevanja zaradi političnih ali narodnostnih oznak," je v sporočilu za javnost še zapisal Pisani.
Senatorka Tatjana Rojc pa je, kot je sporočila, zaradi incidenta naslovila poslansko vprašanje na notranjega ministra Mattea Piantedosija in ministra za kulturo Alessandra Giulija. Zanima jo, kako nameravata ministra ukrepati, da bi zagotovila spoštovanje zaščitnega zakona za slovensko skupnost iz leta 2001 in zakona o jezikovnih manjšinah.
Ob tem je zapisala, da morajo javne ustanove, ki prejemajo javna finančna sredstva in podeljujejo pokroviteljstva, zagotavljati spoštovanje načel nepristranskosti, svobode govora in promocije zgodovinskih identitet. Senatorka je še opozorila, da vsakršno dejanje politične diskriminacije in kulturne marginalizacije v odnosu do slovenske manjšine spodkopava družbeno kohezijo in mirno sobivanje, ki ga ščitijo državni zakoni.
