Ursula von der Leyen v najpomembnejšem govoru prst usmerila tudi v Slovenijo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem najpomembnejšem govoru, letnem govoru o stanju v Evropski uniji in prihodnjih usmeritvah, spregovorila tudi o dogajanju v Gazi in na Zahodnem bregu. "Za številne Evropejce je boleče, da državam članicam ni uspelo zbrati potrebne večine za enoten odziv," je dejala. "Odločitev izraelske vlade za nadaljevanje nezakonitega projekta naselij E1 je nesprejemljiva," je dejala in spomnila, da je že lani pozvala Evropo k ukrepanju. Evropska unija je nedavno skušala sprejeti izjavo, v kateri bi EU obsodila načrte Izraela za gradnjo domov za izraelske naseljence na okupiranem Zahodnem bregu, ki jo je vlada Janeza Janše blokirala. "Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti poteka dogodkov," je dejala von der Leyen.

"V teh besedah se je morala prepoznati tudi Slovenija"

Slovenije neposredno ni omenila, se pa lahko v tej izjavi prepoznamo, meni evropski poslanec Matjaž Nemec. "Glede Izraela je predsednica opozorila na nedopustne razmere v Gazi kot tudi na nadaljevanje širjenja nezakonitih naselbin, razlog za neukrepanje pa je pripisala neenotnosti Evrope. V teh besedah se je morala prepoznati tudi Slovenija, ko je nazadnje Janševa vlada blokirala skupno izjavo EU glede obsodbe izraelskih dejanj v zvezi s projektom E1," pravi Nemec.

Proti ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope

Von der Leyen je države članice pozvala, naj se uprejo ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope, ki jo želijo spodkopati. "Naj gre za ultranacionaliste ali nasprotnike Evrope, za rusko vmešavanje ali dezinformacije - imena so morda različna, a cilj je enak - prezirajo naše vrednote in želijo razbiti našo evropsko enotnost," je opozorila. Poudarila je, da ima Evropa izbiro med dvema možnostima, močno in neodvisno Evropo, ki brani svoje vrednote, ali pa Evropo, ki dopušča, da njene delitve in odvisnosti spodkopavajo demokracijo.
Po tem, ko so nacionalistične skrajno desne stranke pridobile podporo v največjih državah EU: Alternativa za Nemčijo je zmagala na prvih deželnih volitvah v Nemčiji, Marine Le Pen pa ima velike možnosti, da prihodnje leto postane francoska predsednica, je predsednica Komisije poskušala volivce in politike usmeriti proti sredini političnega prostora.

"Potrebujemo tudi mehanizem, ki bo dopolnjeval 4. člen Nata"

Von der Leyen je v začetku govora pozornost namenila nadaljnji krepitvi evropske obrambne industrije, skupnih zmogljivosti in sodelovanja držav članic. "Evropa potrebuje lasten načrt za boj proti hibridnim grožnjam. Nujno potrebujemo soglasje o tem, kako se odzvati na določene incidente – na incidente, ki ne dosegajo praga oboroženega napada, vendar očitno ogrožajo našo nacionalno varnost. Potrebujemo tudi mehanizem, ki bo dopolnjeval 4. člen Nata," je dejala. 4. člen Nata sicer omogoča, da članice zahtevajo posvetovanje, kadar menijo, da so ogrožene njihova ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost. "Protokol za izredne varnostne razmere bi sprožila ena država članica, bi se zbrale vse države članice. Da bi uskladile evropski odziv. Da bi preprečile nadaljnjo eskalacijo in ublažile posledice," je pojasnila.

"Ko govorimo o širitvi, moramo govoriti tudi o evropskih vrednotah!"

Von der Leyen je poudarila, da mora širitev EU naprej temeljiti na izpolnjevanju pogojev, pri čemer je spoštovanje evropskih vrednot neizpogajljivo. Pri Srbiji je posebej izpostavila odzive na pogreb obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića v Beogradu in dejala, da poveličevanje vojnih zločincev nima mesta v Evropski uniji. "Ko govorimo o širitvi, moramo govoriti tudi o evropskih vrednotah. Srbija mora pokazati, da je zavezana evropski poti. To pomeni tudi soočenje s preteklostjo. Slike velike udeležbe na pogrebu obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića so bile šokantne. Poveličevanje vojnih zločinov nima mesta v Evropski uniji," je dejala Ursula von der Leyen.

"Letošnje poletje je bilo poletje resnice!"

"Kar se tiče podnebnih sprememb, je bilo letošnje poletje poletje resnice. Nobenemu delu naše celine ni bilo prizanešeno," je dejala. "Znanost je jasna. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja," je bila jasna predsednica Evropske komisije, medtem, ko so mnogi poslanci, tudi iz njene politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), skeptični glede vzrokov vremenskih sprememb. "Vendar pa ni dvoma: Evropa lahko, mora in bo ostala zvesta svojim podnebnim ciljem." Evropska komisija bo prihodnji mesec predstavila nov evropski okvir za podnebno odpornost, v okviru katerega bodo identificirali sto najbolj ranljivih območij v Evropi. Za ta območja bodo ocenili tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in odločili, na kateri ravni jih je treba upravljati. Zaradi nizke stopnje zasebnih zavarovanj pred škodo, ki nastane zaradi naravnih katastrof, bo komisija vzpostavila zavezništvo za podnebno zavarovanje.

Evropska unija naj bi podvojila prizadevanja za cenovno dostopno in domačo čisto energijo. "Naj gre za obnovljive vire energije in jedrsko energijo. Ali za biometan in druge vire. Tehnološko nevtralno. A ti viri nam morajo zagotoviti neodvisnost. Za to neodvisnost moramo elektrificirati Evropo. Naš cilj je do leta 2040 podvojiti delež električne energije." 

Tomc: Zadnji čas, da Slovenija ratificira sporazum s Kanado

"Odnose s Kanado želimo dvigniti na najvišjo možno raven. (...) Zato bi rada z vami preučila možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU," je danes dejala predsenica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kanada, ki je vpletena v trgovinsko vojno z ZDA, išče nove partnerje in si prizadeva za tesnejše vezi z Evropo. Carney, prvi tuji predsednik vlade, ki se je udeležil letnega govora predsednice o stanju v EU, bo evropske poslance v Strasbourgu nagovoril v četrtek.

Napoved, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU,  slovenska evroposlanka Romana Tomc (SDS/EPP) ocenjuje kot največje presenečenje govora. "Zadnji čas je, da tudi Slovenija ratificira trgovinski sporazum s Kanado #CETA, ki so ga leve vlade doslej blokirale," pravi Tomc.

Oceno o stanju Unije, ki jo je podala von der Leyen, vidi kot odmik od preteklih govorov, "ki so bili običajno daleč od realnosti. So pa zato napovedi zelo ambiciozne." "Upam, da se ne bodo vsi dobri predlogi izgubili v bruseljskih birokratskih mlinih. Evropa bo močna toliko, kolikor bo te velike napovedi znala spremeniti v konkretne rezultate," še pravi Tomc. 

Mlajši od 13 let ne bodo mogli več dostopati do družbenih omrežij

Evropska komisija bo v četrtek predlagala prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke do 13. leta starosti, je potrdila von der Leyen. "Pristop bo postopen in prilagojen. Vsaka starostna skupina ima svoje posebnosti, tako da bo tudi vsaka imela prilagojeno raven zaščite," pojasnjuje predsedica Evropske komisije. Mlajši od 13 let dostopa do družbenih omrežij glede na predlog ne bod imeli, za stare med 13 in 15 let pa bodo lahko račun na družbenih omrežjih odprli starši, ki ga bodo tudi nadzirali, računi pa bomo imeli omejene funkcije in časovne omejitve.

"Poslušati Ursulo von der Leyen, kako obljublja hitre rešitve za vse težave Evrope: od vročinskih valov do umetne inteligence, je popolna iluzija. Lahko je dajati prazne obljube, a ne pozabimo: na oblasti je že od leta 2019. Če bi imela prave rešitve, jih ne bi poslušali šele danes, ampak bi jih že živeli. Čas je za odgovornost, ne za nove politične pravljice," je glede njenega govora kritičen evroposlanec Vlasdimir Prebilič, Zeleni. 

Odgovornost bodo morale prevzeti tudi platforme. "Platforme bodo morale dokazati, da so varne. Ker ne gre za dostop naših mladoletnikov do družbenih omrežij, ampak za to, kdaj in kako dovolimo, da družbena omrežja dostopajo do mladoletnih." Nekatere države članice so medtem že same uvedle nadzor nad mladoletnimi na internetu, o tem je razmišljala tudi Slovenija. 

sergeja.hadner@styria-media.si