Danes v Sloveniji začenja veljati vrsta pomembnih zakonskih sprememb, ki posegajo na različna področja vsakdanjega življenja. Upravne enote bodo po novem poslovale po spremenjenem urniku, Slovenija je dobila nov državni praznik, zaostrujejo pa se tudi kazni za nekatera kazniva dejanja. Pomembne novosti prihajajo še na področju pregona korupcije in organiziranega kriminala ter medicinske uporabe prepovedanih snovi. Preberite, kaj vse se spreminja.
Začel je veljati zakon o Skoku
Danes začne veljati zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki prinaša precejšnje spremembe pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Po oceni pravnika Mateja Avblja je zakon korak v pravo smer, ali gre za tektonski premik pri pregonu korupcije, pa bomo še videli, pravi.
Zakon o Skoku med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija 2027.
Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala, saj vzpostavlja specializirano in institucionalno povezano verigo organov od preiskave do sodne odločitve v najzahtevnejših zadevah korupcije ter gospodarske in organizirane kriminalitete.
Korak k učinkovitejši obravnavi korupcije in organiziranega kriminala. Sprejeti ZSOKOK vzpostavlja povezano verigo specializiranih organov – od preiskave do sodne odločitve – ter jasneje določa njihove pristojnosti. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija 2027.
— Ministrstvo za pravosodje (@Mpravosodje) September 25, 2026
Po mnenju ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Je pa zakon med sprejemanjem naletel tudi na ostre kritike stroke. Po mnenju sodstva in tožilstva so njegove rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič
Pravnik Matej Avbelj, ki velja za idejnega očeta Skoka, meni, da je sprejetje zakona korak v pravo smer pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Ali bo pomenil tektonski premik pri pregonu korupcije, kot so pred njegovim sprejetjem izpostavljali v stranki Demokrati, ki v vladi vodi resor pravosodja, pa bomo še videli, pravi. "To bo odvisno od uveljavitve predpisa v praksi in njegovega izvajanja," opozarja.
Matej Avbelj
Kot ocenjuje, daje zakon novemu tožilskemu organu več orodij in mehanizmov pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, "obljublja okrepitev tega pregona". Kot zelo pomembno izpostavlja tudi, da obstaja jasna politična volja, da se korupcijo bolj aktivno preganja. "To je ključno, ker nas k temu silijo tudi vsi mednarodni dokumenti, poročila Evropske komisije," opozarja.
Ključno pa bo, da bo v nadaljevanju prišlo do sprejema novega zakona o kazenskem postopku, dodaja. Prostor za izboljšave vidi tudi pri vzpostavljanju tesnejše povezave med pravosodnimi in preiskovalnimi organi.
"Te reforme se ne delajo zaradi reform samih, ampak zato, ker si želimo, da bi državni organi dejansko imeli na razpolago takšne mehanizme, da bi lahko ustavno zakonito, učinkovito in pošteno opravljali tiste funkcije, ki jih pravni red od njih zahteva," poudarja Avbelj.
Po novem bo kazniv že poskus spolnega novačenja otrok
Danes bo začela veljati tudi novela kazenskega zakonika. Z njo se zagrožena kazen zapora za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene z do enega leta zvišuje na od enega do treh let. S tem se omogoča tudi kaznivost poskusa tega kaznivega dejanja.
Veljati je začela sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog
Veljati je začela sprememba uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki omogoča medicinsko uporabo snovi psilocibin v odobrenih kliničnih raziskavah. Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti spremembo pozdravlja, saj odpira možnost za raziskovanje terapevtskega potenciala te snovi tudi v Sloveniji, so sporočili.
Vlada je 1. oktobra sprejela spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero so psilocibin prestavili iz prve v drugo skupino prepovedanih drog. V Zvezi nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti so ocenili, da gre za pomemben premik k znanstveno utemeljeni ureditvi, za katerega so si prizadevali več let.
Menijo, da je raziskovanje psilocibina pomembno, saj raziskave o tej snovi kažejo spodbudne rezultate pri zdravljenju depresije, anksioznosti in nekaterih oblikah zasvojenosti. Obstoječi načini zdravljenja ljudi s težjimi duševnimi motnjami medtem niso dovolj učinkoviti, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa je počasen.
Sprememba ne pomeni splošne legalizacije snovi, so poudarili. Posodobljena uredba namreč proizvodnjo, promet in uporabo psilocibina v medicinske namene omejuje izrecno na odobrena klinična preskušanja v skladu z zakonom o zdravilih.
V zvezi so še opozorili, da bi morali primerljivo razvrstiti tudi psilocin, ki se pretvori iz psilocibina po zaužitju v telesu. Njuna različna pravna razvrstitev bi lahko povzročala nepotrebne administrativne in pravne zaplete pri raziskovanju, so še opozorili.
Poslovni čas upravnih enot odslej v torek in sredo od 8. do 18.30
Veljati sta začeli uredbi, s katerima je vlada spremenila ureditev uradnih ur na upravnih enotah, ureditev premakljivega delovnega časa zaposlenih in poslovni čas upravnih enot, ki bodo odslej v torek in sredo enotno začele delo ob 8. uri in končale ob 18.30. Veljavna ureditev uradnih ur ob ponedeljkih in petkih ostaja enaka.
"Zaradi približevanja upravnih storitev potrebam uporabnikov se uradne ure v torek in sredo enotno začnejo ob 8. uri in končajo ob 18.30. To pomeni, da v omenjenih uradnih dnevih začetek uradnih ur ostane zjutraj enak - ob 8.00, zaključek pa se prestavi s 15. ure (torek) oziroma 18. ure (sreda) na 18.30. S predlogom uredbe se ne spreminja veljavna ureditev uradnih ur ob ponedeljkih in petkih," so po sprejemu uredb sporočili z vlade.
Kot so sporočili z Upravne enote Ljubljana, so uradne ure v ponedeljek od 8. do 15. ure, v torek in sredo od 8. ure do 18.30, v četrtek ni uradnih ur, v petek od 8. do 13. ure. Poslovni čas za sprejem vlog pa bo potekal v ponedeljek od 8. do 15. ure, v torek in sredo od 8. ure do 18.30 ter v četrtek in petek od 8. do 13. ure.
Novela uredbe o upravnem poslovanju spreminja ureditev uradnih ur, uredba o delovnem času v organih državne uprave pa tudi obstoječo ureditev premakljivega delovnega časa javnih uslužbencev, zaposlenih v upravnih enotah.
Premakljiv začetek delovnega časa je določen med 7. in 8. uro, razen v torek in sredo, ko bo določen med 7.30 in 8.30, v ponedeljek in petek pa se ne spreminja. V torek in sredo bo premakljiv konec delovnega časa med 18.30 in 19. uro, v četrtek pa med 13. uro in 14.30. Premakljiv začetek in konec delovnega časa v soboto pa ni več določen, saj upravne enote takrat ne poslujejo.
Vlada je ob tem poudarila, da sprememba ne povečuje obsega polnega delovnega časa, temveč pomeni drugačno razporeditev.
S spremembo uredbe bo po navedbah ministrstva za notranje zadeve in javno upravo omogočena večja dostopnost do upravnih storitev za tiste uporabnike, ki jih sicer ne bi mogli opraviti zaradi delovnih in drugih obveznosti, ker upravne enote v popoldanskem času, ko večina zaposlenih zaključi delo, doslej niso imele uradnih ur.
Dodali so, da s spremembo želijo izboljšati dostopnost upravnih storitev in uradne ure upravnih enot prilagoditi dejanskim potrebam uporabnikov.
V veljavi uvedba dneva Triglava in preimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev
Novela zakona o praznikih, ki je začela veljati danes, kot nov državni praznik uvaja dan Triglava. Dozdajšnji praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgust, je po novem praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Dan Triglava, 7. avgust, je spomin na dan, na katerega je Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu Triglava postavil stolp. Aljažev stolp je po navedbah poslancev Svobode, SD in Levice, ki so predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih vložili v zakonodajni postopek konec lanskega leta, postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Triglav si kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov, so poudarili. Dan Triglava ni določen kot dela prost dan.
Aktualna koalicija pa je predlog novele razširila s spremembo poimenovanja dveh praznikov, ki ju praznujemo 17. avgusta in 15. septembra. Dozdajšnji praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je tako v skladu z novelo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, nič več pa tudi priključitve Prekmurja. V imenu dozdajšnjega praznika priključitve Primorske k matični domovini pa novela samostalnik priključitev nadomesti s samostalnikom vrnitev.
Glede na to bomo v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Predlagatelji prvotnega predloga novele so spreminjanju poimenovanj obeh praznikov v državnem zboru ostro nasprotovali in koaliciji očitali ideološki boj. V koaliciji so medtem opozarjali, da praznikoma vračajo imeni, ki sta veljali od leta 2005.
V tem zakonu je važno, da so preiskovalci podporniki desne opcije in sodniki ''naši'' da jim ne bo treba jajca treti, kajne?
Ko je odšel plešasti komunajzar k vedeževalki ,jo je vprašal , kdaj bo umrl in odgovor je bil na velik Slovenski praznik. Pa je plešastega komunajzarja zanimalo na kateri praznik. Odgovor vedeževalke je pa bil , da ko bo plešastega… ...prikaži več komunajzarja pobralo bo v vsakem primeru na tisti dan velik Slovenski praznik , morda še celo največji.
Pozdravljeni, ponudba za posojilo med zasebnimi resnimi v 24 urah. Dajem resna in zanesljiva zasebna posojila v razponu od 2.000 € do 1.000.000 € s stopnjo 3%. Če vas to zanima, me kontaktirajte po mojem e-pošti: marijarajevic259@gmail.com