Junak. "Nisem pričakoval, da bom izbran; videl sem, da so tudi drugi junaki storili velika dejanja," je zmago komentiral junak Slovenije 2010 Rok Vori. Lani je komaj 16-leten onesposobil soseda, ki je s sekiro napadel soprogo in hčer. Srednješolec z Velike Polane je dejal, da bi danes ravnal enako.
Rok Vori. Junak Slovenije 2010.
Mitja Perša. Avgusta lani je iz Drave v nevarnem kanalu pri hidroelektrarni Zlatoličje rešil utapljajočo se žensko.
Aleš Hren. S heimlichovim prijemom je iz otrokovega sapnika spravil bombon.
Uroš Šoštarič. Z Radom Pistorjem, ki se sprejema ni mogel udeležiti, je rešil žensko pred domnevnim posiljevalcem.
Jože Glač in Horst Hafner. Junija lani sta iz Ljubljanice dva otroka rešila iz potapljajočega se avtomobila.
Žurnal24 ga je včeraj razglasil za junaka Slovenije 2010, pokroviteljstvo nad projektom pa je prevzel predsednik vlade, ki je vseh šest finalistov tudi sprejel. V uredništvu pa že iščemo Rokovega naslednika, junaka Slovenije 2011.
Čedalje groznejši zvok
Ko se je Rok lanskega marca zjutraj odpravljal v dvojezično šolo v Lendavi, je pri sosedih zaslišal krike. "Najprej sem se spraševal, kaj je ta zvok. Potem je zvok postajal čedalje bolj grozen," se spominja. Šel je pogledat na ulico, kjer je sosedo videl ležati v krvi, njen mož pa se je s sekiro že približeval njuni hčeri. "Tisti trenutek nisem dosti razmišljal, nekako sem si mislil, da mi bo uspelo," je pojasnil. Napadalcu je sekiro izbil iz rok, ga podrl na tla in pridržal do prihoda policistov. Sosed danes sedi v zaporu.
Slovenci in junaki
"Pogumni posamezniki obstajajo in lahko postanejo inspiracija za druge, da se po njih zgledujejo," je na razglasitvi junaka dejal Borut Pahor.
"Tu gre za kombinacijo osebnostnih lastnosti in družbenega konteksta: ta kombinacija ustvarja junake," je povedal sociolog Matej Makarovič. Meni, da sami sebe nimajo za izrazite junake: "To so predvsem ljudje, ki dosledno sledijo temu, kar mislijo, da je prav."
"Glavno oviro za ta dejanja vidim v strahu pred izpostavljanjem in izstopanjem ter nezaupanju do tistih, ki izstopajo, kar je morda res nekoliko nadpovprečno značilno za Slovence," razmišlja, zakaj Slovenci veljamo za takšne, ki raje gledajo kot pomagajo. Po njegovi oceni bi težko rekli, da gre za pomanjkanje poguma, saj delež tistih, ki se denimo ukvarjajo z ekstremnimi športi, kaže nasprotno. "Morda gre bolj za vprašanje trdnosti vrednostnih in moralnih usmeritev kot pa za pogum kot tak," je dodal.
