Finančna kriza ni več le finančna. Iz sveta velikih financ, kjer centralne banke bankam v rešitev
ponujajo nepredstavljive vsote dolarjev in evrov, se je preselila v realni sektor. Kriza tudi ni le
ameriška ali svetovna, ampak je zelo slovenska. Medtem ko politiki usklajujejo fraze o
konkurenčnosti in družbi znanja v koalicijski pogodbi, so krizo krvavo in na lastni koži občutili
delavci, ki jim zaradi manjših naročil iz tujine niso podaljšali pogodb.
Odpuščanje je pri nas praviloma zadnji ukrep, ki se ga direktorji oprimejo. Prej se odpovejo
dobičkom in novim naložbam. Kljub temu brez odpuščanj za zdaj vsaj v avtomobilski panogi ne bo šlo.
Vsi, ki se spomnijo rezanja šestih ničel z jugoslovanskih bankovcev, najbrž le zamahnejo z roko in
si mislijo, da bo že bolje. Ne glede na to so prizori krize apokaliptični. Države s socialističnim
ukrepom nacionalizacije rešujejo kapitalizem, nekatere banke gredo v stečaj, države prevzemajo
neomejena jamstva za bančne vloge, delnice rekordno padajo, medbančne obrestne mere, ki vplivajo na
posojila s spremenljivo obrestno mero, so rekordno visoke. Skoraj vsi razmišljamo o varčevanju in
odlaganju nepotrebnih nakupov.
Izjema
Nekdo pa si še vedno lahko privošči kupovati drago. Država. Slovenska odškodninska
družba je v sredo plačala dokapitalizacijske delnice NKBM po 19,5 evra. Vsaj del bi jih na borzi
lahko kupila dva evra ceneje, hkrati pa nekoliko zmanjšala obup več kot sto tisoč malih
delničarjev, ki so jih kupovali po 27 evrov.
2
ogledov
Recesija v moji in vaši denarnici
Razlogi za krizo so zapleteni finančni instrumenti. Posledice bodo krvavo jasne.
