Bralca, ki se je odločil za zaprtje s.p., je presenetil znesek prispevko za socialno varstvo, ki jih je moral plačati za nekaj dni. Čeprav je imel dejavnost odprto le še prvih nekaj dni v mesecu, je moral za tekoči mesec plačati prispevke v višini polovičnih rednih mesečnih prispevkov. Zanimalo ga je, zakaj mu niso obračunali prispevkov v sorazmernem deležu glede na število dni, ko je delal.
Kako se plačajo prispevki za mesec, v katerem se zapira dejavnost, je odvisno od tega, za katero vrsto s.p. gre. Razlika je namreč, ali gre za samozaposleno osebo ali za osebo, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic (t. i. status popoldanca). Samozaposleni zavarovanci imajo polno socialno zavarovanje tako kot zaposlene osebe. Zanje velja, da se v primeru, da je oseba zaposlena cel mesec, plača prispevke za cel mesec od plače, ki se prejme za cel mesec. V primeru, da je nekdo zaposlen pol meseca, se plača prispevke za socialno varstvo le za pol meseca, od plače, ki se prejme za pol meseca.
Posamezniki, ki imajo status popoldanca, plačujejo mesečno določene pavšale, ki krijejo morebitne poškodbe pri popoldanski dejavnosti za primer nastanka poškodb, invalidnosti ali celo smrti. "Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju jim je (leta 2016) določil še en pavšal (55.a člen), ki jim sicer ne daje dodatnega zavarovanja (isto velja za vse podjemne in druge civilne pogodbe …), gre le za dodatni prispevek za solidarnost pri prihodkih za zdravstveno blagajno. Tudi za dolgotrajno oskrbo je enako (pavšal za dolgotrajno oskrbo je pri popoldancih – enako velja pri dohodkih iz civilnih pogodb – solidarni prispevek za blagajno, ki jo koristijo tisti, ki jo pač potrebujejo …)," pojasnjuje Finančna uprava RS. "Zakonodaja določa mesečne pavšalne zneske, ki se ne preračunavajo sorazmerno, po dnevih. Le ZPIZ-2 oz. Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja določa obveznost ½ zneska za polovico meseca ali manj 'zavarovanja'".
Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, (t.i. 'popoldanska' dejavnost) so osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in v obvezno zavarovanje niso vključene na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi (praviloma na podlagi delovnega razmerja). Te osebe so iz naslova opravljanja dejavnosti obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Iz tega naslova plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja v mesečnih pavšalnih zneskih.
Kaj to pomeni v praksi?
Kadar plačujejo prispevke za socialno varnost osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (t.i. "popoldanska" dejavnost) lahko ob zaprtju pride do razlike glede na to, koliko časa opravljate dejavnost v mesecu, ko zapirate dejavnost. "Če opravljate dejavnost 15 dni ali manj v mesecu, plačate polovico mesečnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), v polnem znesku pa znesek prispevkov za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in prispevek za dolgotrajno oskrbo (torej ne glede na število dni).
Če opravljate dejavnost več kot 15 dni v mesecu, plačate celotne mesečne prispevke (PIZ, ZZZS in dolgotrajno oskrbo)."
Mesečni znesek pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje enkrat letno določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavezanci plačujejo pavšalni prispevek mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zneski so določeni v odstotku od povprečne bruto plače za oktober preteklega koledarskega leta. Zavezanci navedeni prispevek plačujejo mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec, in sicer ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu.
V skladu s prvim odstavkom 55. člena ZDOsk-1 so osebe kot zavezanci za plačilo zdravstvenega prispevka, ki se plačuje iz dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, tudi zavezanci za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Zavezanci navedeni prispevek plačujejo mesečno najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec – ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu. Podrobneje si lahko o tem preberete tukaj.
"Osebe, ki so v obvezno zavarovanje vključene na podlagi statusa fizične osebe, ki opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (samozaposleni zavarovanci na podlagi 15. člena ZPIZ-2) prispevke plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi doseženega dobička v preteklem koledarskem letu (podrobneje to določa 145. člena ZPIZ-2), preračunanega na mesec. V primeru, ko v obvezno zavarovanje iz tega naslova samozaposleni zavarovanci niso vključeni polni mesec, prispevke za tisti mesec plačajo sorazmerno glede na obdobje vključenosti oz. števila ur vključenosti v obvezno zavarovanje iz tega naslova," pravijo na Finančni upravi.
Kaj še narediti ob prenehanju dejavnosti?
Zavezanec, ki preneha opravljati dejavnosti, mora v roku 60 dni od dneva prenehanja dejavnosti oddati obračun (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti. "Posebnost tega obračuna je, da mora v davčno osnovo vključiti skrite rezerve na sredstvih, ki se prenašajo iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, kot to določa 51. člen ZDoh-2," opozarja Finančna uprava.
Poleg tega morajo zavezanci ob prenehanju dejavnosti oddati prijavo za izbris prek portala e-SPOT ali na točki SPOT najmanj tri dni pred datumom zaprtja dejavnosti. Odjaviti se morajo tudi iz obveznih socialnih zavarovanj.
Štiri leta smo imeli popolno lopovsko ciganijo na oblasti. Ljudje bodo nehali delati za druge, ker lopovščina postala enako "solidarnost". Levičarji vedno najdejo ustrezno izrazoslovje za svoje rabote. Vse se sliši pravično, dokler te ne doleti. In ljudje to izvolijo. Kdo je tu nor?