Na tej polovici poti so sedaj pristali študentje starih programov, ki jim do danes ni uspelo zaključiti univerzitetnega študija. Čeprav nekaterim manjka "zgolj" diploma ali diplomski izpit, bodo v najboljšem primeru poslani v tretji letnik prve stopnje bolonjskega programa. Da bi pridobili primerljivo stopnjo študija staremu programu po novem, bodo morali opraviti dodatna tri leta študija in seveda zanje plačati šolnino. Če bodo imeli srečo, se jim bodo priznali nekateri izpiti, za katere jim bodo naknadno odšteli od šolnine. Srečo zato, ker marsikaterega predmeta, ki so ga opravljali na starem programu, na novem ni več in četudi so se morali zanj pošteno namučiti, v kreditnih točkah ne šteje nič.
A nekateri ne morejo niti tega, vrnili so se na točko 0. Študentka prava, ki ji manjkata dva izpita do konca, se ne more vpisati v tretji letnik, saj ni opravila splošne mature kot pogoja za vpis na fakulteto, česar, ko je bila vpisana prvič, ni potrebovala. Prav tako nekateri ne vedo, ali bodo
sploh lahko zaključili študij, saj se na redni študij ne morejo vpisati, izrednih mest pa ni
razpisanih. Ne vedo torej, ali bodo sploh lahko diplomirali.
Ministrstvo poudarja, da je bilo prehodno obdobje dovolj dolgo in so študentje za skrajni rok 30. september letos vedeli vnaprej. Kar je res. Ni pa res, kot pogosto slišimo, da so "falirani" študentje imeli dvanajst let časa, da dokončajo študij. Zadnje študente so v predbolonjski program vpisovali v letu 2008/09, kar pomeni, da bi, če bi delali vse po rednem programu, zaključili v študijskem letu 2013/14. To je dve leti nazaj. Če v tem času npr. dobiš otroka, se ti študij brez drugih neugodnih okoliščin mimogrede zamakne za dve leti. Nekateri so ali smo dovolj nevrotični, da stisnejo zobe in kljub vsem okoliščinam zaključijo, drugi pač ne. In so bili zato do sedaj "kaznovani" s plačevanjem manjkajočih obveznosti ali še kakšnim dodatnim izpitom.
A nekaj mi po zdravi pameti ne gre v račun. Študent z univerzitetno diplomo po starem programu in študent z magisterijem bolonjske stopnje sta pri zaposlovanju izenačena. Šteje se, da sta enako usposobljena, da se lahko zaposlita na istem delovnem mestu. Študent z vsemi opravljenimi izpiti pred univerzitetno diplomo in študent bolonjskega programa tik pred magisterijem, ki sta še danes na istem, pa bosta jutri tri leta narazen.
Predbolonjski in bolonjski program sta menda neprimerljiva, predmeti in izpiti drugačni, a koliko od vas se po desetih letih prakse še spomni, kaj ste študirali pri kakšnem predmetu in koliko od tega pri svojem delu dejansko uporabljate. Marsikaj od tega bi lahko mirno vrgli v koš, v predbolonjskem ali bolonjskem sistemu, pa tega po desetih letih niti opazili ne bi. Študij seveda kljub temu ni za v smeti. Če ne drugega, vas je poleg nekaj znanja, ki ste ga seveda pridobili, naučil predvsem vztrajnosti in vas socializiral v sistem, katerega del ste tudi zdaj, ko izpolnjujete naloge na svojem delovnem mestu. Ne glede na to, ali ste do njega prišli pred ali pobolonjsko.
