Slovenija > Komentarji in kolumne
1498 ogledov

Trije nevarni -izmi v naši družbi

Protest Profimedia
Neverjetno je, kako smo postali strpni do enega od njih in kako podpiramo drugega.

Kakšno je stanje glede treh diskriminacij v slovenski politiki?

Rasizem

V ZDA so po posnetkih (https://edition.cnn.com/2020/05/28/us/video-george-floyd-contradict-resist-trnd/index.html), kjer nasilni policist kleči Georgu Floydu za vratom in kako George moleduje, da ne more dihati, izbruhnili nasilni protesti. Ker je bil policist bel in s klečanjem na vratu umorjeni črnec, je izrazit vtis, da gre za obsojanja vredno rasistično dejanje.

Kaj pa protesti, je to v redu? Nekateri mediji so gluhi za policijsko nasilje, drugi za nasilje protestov, kjer je umrlo že približno 10 ljudi, nekaj 100 jih je ostalo s trajnimi posledicami, 5000 so jih aretirali. Posnetki protestov so grozljivi (tu je priljubljeni video Janeza Janše:

Žal mediji pogosto sodelujejo pri enostranskemu prikazovanju in posredno ščuvajo k nasilju. Tako v posnetku CNN-a trdijo, da se pokojni Floyd ni upiral, kar očitno ni res, če pogledate druge posnetke. Drugi pa zahtevajo, da vse protestnike postrelijo. Kako naj bi taka retorika pomirila razmere, ni jasno, mogoče pa nekateri želijo, da se še bolj razplamtijo.

George Floyd | Avtor: Profimedia Profimedia

Kakorkoli politično obarvano, se lahko v Sloveniji zamislimo nad tem, kam pridemo, če dopuščamo toleranco ali celo ščuvanje k diskriminaciji in nasilju. V slovenski politiki avtor tega članka ni zasledil nič podobno rasističnega, zato lahko mirno rečemo, da smo lahko samo veseli, da živimo v Sloveniji.

Prav tako smo lahko samo veseli, da je tako malo policijskega nasilja. Na posnetkih pogosto vidimo, kako izvajalci ameriškega zakona s koleni klečijo ljudem na vratu ne glede na raso ali spol, kar je boleče in nevarno. Da občasno preveč "jezikave" odpeljejo izven dosega kamere in kamera slika zaprta vrata, medtem ko na primer tokrat Patty Mayo mikasti verbalnega upornika (https://www.youtube.com/watch?v=wKn_9-Qkn6Y), je izgleda praksa. Ker so taki posnetki na YouTubu, ki je v Googlovi lasti, in kjer imajo striktna protirasistična in protinasilna merila, je tovrstno početje v Ameriki očitno dovoljeno. V slovenski politiki je kar nekaj verbalnega nasilja v Državnem zboru, v Državnem svetu bistveno manj.

Seksizem

Žal je seksizma v slovenski politiki opazno več kot rasizma. Pri tem gre tako za ženski kot moški seksizem, torej diskriminacijo zaradi spola. Dobri dve leti v Državnem svetu opozarjam, da so se pravice nosečnic in mamic v zadnjem desetletju zmanjšale. Primer je varstvo pri porodniški, ki ga imajo zaposlene za nedoločen delovni čas, za določen čas pa ga ni. Ko nagovarjam sindikate, pravnike, kolege, da bi predlagali spremembo zakonodaje, najpogosteje pride odgovor, da v "njihovem" poklicu tega problema ni, ker zaposleni takoj dobijo nedoločen čas.

V raziskovanju in visokem šolstvu, ki ga zagovarjam, pa niso tako redke zaposlitve za določen čas, ki se vlečejo do 10 let, in v tem času nosečnice in mamice nimajo nobene pravne varnosti. Ker morajo za kariero iti tudi za pol do enega leta v tujino, je to izrazito družini neprijazno, saj je težko zapustiti otroke, oziroma je finančno zelo naporno celo družino peljati v tujino. S težavo smo priborili le, da se kriteriji za časa porodniškega dopusta podaljšajo. Osebno ne morem verjeti, da smo tako tolerantni do seksizma oziroma pretežno do mladih mamic in družine in da se kljub stalnemu opominjanju v Državnem svetu ni nič premaknilo.

Protest | Avtor: Profimedia Profimedia

Problematičen je tudi odnos do moškega šovinizma in ženskega feminizma. Oba prinašata negativno propagando proti drugemu spolu. Kot smo pokazali pri demografskih analizah, se v večinskih medijih tovrstni negativni odnosi med spoloma propagirajo z namenom zmanjševanja rojstev, kar je nujno za ohranitev planeta, za Slovenijo z rodnostjo 1.6 pa je samo še dodatna spodbuda k hitrejšemu izumiranju avtohtonih državljanov Slovenije, ki se bo zgodilo v nekaj sto letih (http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20demografije%20DS%202018.pdf).

Kot seksizem lahko označimo tudi predpisano izenačevanje moških in ženskih kvot v strokovnih organih, recimo v podjetjih v državni ali privatni lasti. Za skupino je strokovno bolje, da je raznolikega spola. Vendar se minimalni odstotek drugega spola suče okoli 20 do mogoče 30 odstotkov. Če predpišete 40 ali 50 odstotkov, to pomeni, da ne boste izbirali najsposobnejše skupine, ampak bo kar nekaj posameznikov izbranih po spolnem kriteriju. Zato bo gospodarstvo funkcioniralo slabše in zato bomo vsi živeli slabše. Diskriminacija je v tem, da izbereš enega člana po spolu in ne po sposobnosti - poglejte definicije v Wikipediji.

Matjaž Gams | Avtor: IJS IJS
V Državnem svetu smo obravnavali več poročil o odnosih med moškimi in ženskami in kolegice s FDV so trdile, da so v Sloveniji ženske 70-odstotno enakovredne moškim, torej so moški 30-odstotno preferirani na osnovi mednarodnih vprašalnikov. Ko pogledamo njihove kriterije, najdemo vprašanja kot "Ali se bojite ponoči ven?", kar bi lahko razumeli, da se v anketah ženske počutijo v slabšem položaju kot moški, vendar je na osnovi subjektivnih anket strokovno nekorektno podajati numerične ocene objektivnih razlik. Ženske večkrat posilijo kot moške, a moški pogosteje utrpijo poškodbe, ko branijo ženske, pogosteje storijo samomor, se pogosteje poškodujejo v nevarnih poklicih na primer kot gasilci in tako dalje.

V analizah zadnja leta smo pokazali, da masovni mediji namenoma forsirajo recimo globalizem, neoliberalizem, potrošništvo, tudi negativne odnose med spoloma. Prispevek avtorja, kjer razloži, zakaj čedalje več ljudi verjame v ploščato zemljo, necepljenje in negativne odnose med spoloma je v zborniku o etiki (http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2019/IS2019_Volume_D%20-
%20Etika%20in%20stroka.pdf
).

"Žal pa ugotavljamo, da se globalno ščuvanje proti poroki, urejenim odnosom, družini … odraža v nepotrebnem seksizmu in oteženih odnosih."

Ščuvanje žensk proti moškim se v Sloveniji vidi na razne načine. Poglejmo primere plač, pokojnin, življenjsko dobo ali zaslužke na uro dela in videli bomo, da imajo ženske enake objektivne zaslužke. V resnici so minimalne razlike tu ali tam, odvisno od izračuna, a finančna enakost je objektivno med najboljšimi na svetu! Če smo lahko veseli, da pri nas ni rasizma, bi morali biti toliko bolj ponosni, da je naša ženska enakopravnost med najboljšimi na svetu.

Žal pa ugotavljamo, da se globalno ščuvanje proti poroki, urejenim odnosom, družini … odraža v nepotrebnem seksizmu in oteženih odnosih. Tako veliko število vsebinskih ločitev je šok predvsem za otroke in za ženske, ki zato živijo slabše kot pred desetletji. Zato bi bilo bolje propagirati dobre odnose med ljudmi vseh spolov, toleranco in spoštovanje.

Feminizem | Avtor: Profimedia Profimedia

Starizem

Eno večjih razočaranj v Državnem svetu je glede diskriminacije starejših v slovenski politiki, pa tudi znanosti. Nič neobičajnega ni, da priznani mladi strokovnjak na televiziji reče, da bi se morali raziskovalci z izpolnjenimi pogoji za upokojitev umakniti, da bodo tudi mlajši prišli do raziskovalnih pozicij. To je seveda diskriminacija v čisti obliki, pa jo mediji obravnavajo kot nekaj normalnega.

"Poglejmo v zrcalo in priznajmo, da v Sloveniji starejših ne obravnavamo enakovredno."

Zamislite si, da bi nekdo predlagal, da ne-belke ne smejo voditi projektov in ne smejo dobiti več kot pol državne plače v javnem sektorju – a to sta za starejše uradno predlagala dva sindikata, to je sprejel prejšnji minister za znanost in visoko šolstvo, to je podprl nek državni svetnik. Morda imajo posamezniki pravico, da zagovarjajo rasistična, seksistična ali staristična mnenja, ne bi pa smeli zasedati ključnih mest v vodstvu države. Ko je avtor tega prispevka pisal štirim predsednikom, da ne smemo tolerirati eksplicitne diskriminacije, kaj dosti odziva ni bilo.

Ko je priznana zdravnica omenila, da starejši ljudje pač nimajo veliko življenja pred sabo, zato jih ni smiselno pošiljati v bolnišnično oskrbo, so se mediji vsaj malo zbudili, ni pa se kaj dosti spremenilo. Sicer spoštovana zdravnica se tudi v drugi izjavi ni opravičila, ampak je le malce predrugačila besede. Poglejmo v zrcalo in priznajmo, da v Sloveniji starejših ne obravnavamo enakovredno, ter da je tako stanje možno zato, ker smo postali tolerantni do starizma.

dom upokojencev dom starejših občanov starejša oseba | Avtor: Profimedia Profimedia

Po svoje je logično, da so v sužnjelastniškem potrošniškem kapitalizmu starejši manjvredni, saj prinašajo manj denarja ter bolj obremenjujejo zdravstveno blagajno kot mladi in zdravi in danes šteje le denar. Pa so zato manj ljudje? Diskriminacija je po definiciji takrat, ko ena skupina ljudi zaradi svojih fizičnih ali psihičnih lastnosti ne dobi enakega plačila oziroma  statusa kot druga skupina, ki ima enake rezultate.

Neverjetno je, kako smo postali strpni do starizma, medtem ko propagiramo določene oblike seksizma. Na srečo v Sloveniji vsaj rasizma ni veliko. 


Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.

Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 15:33 09.junij 2020.

    https://insajder.com/slovenija/nesprejemljiva-nestrpnost-ales-hojs-v-defenzivi-pred-interpelacijo-napoveduje-thompsonov Vsem ,ki jim je mar za Slovenijo naj si preberejo kolumno in mnenja strokovnjakov .

  • Tupamaros 10:43 08.junij 2020.

    Matjaž, uvozu tujerodnih vrst na jugo univerze iz tretjega sveta, je povzročil šibko zaznavo rasizma. V jugo diktaturi je bil strogo prepovedan in z ukazom Partije strogo sankcioniran. No, kljub rahljanju diktature in dopuščanju različnih mnenj ga še vedno med Slovenci ni.