− 6,6 in 3,8 centa stane prebivalce Kunaverjeve ulice kilovatna ura električne energije. Januarja leta 2009 so za kilovatno uro električne energije plačevali 9,7 oziroma 5,2 centa.
− Za spremembo upravitelja ali sklenjenih pogodb je potrebno soglasje več kot polovice vseh etažnih lastnikov.
– Če stanovalci Smrtnikove ulice odstopijo od pogodbe, jih čaka kazen. Kolikšna, nismo izvedeli.
− Upravnik je lahko katerakoli pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje z nepremičninami. Etažni lastniki lahko kadarkoli, ne da bi navajali razloge, odstopijo od pogodbe z upravnikom z odpovednim rokom najmanj treh mesecev. Če pa upravnik krši zakon ali pogodbo, ki so jo z njim sklenili etažni lastniki, lahko odpovedo pogodbo brez odpovednega roka.
− Bralec je izračunal, da je SPL s pogodbo stanovalce Smrtnikove oškodoval za več kot 2,3 milijona evrov.
Bralec nas je obvestil, da stanovalci Smrtnikove ulice 3 in 5 v Ljubljani plačujejo 2,2-krat več za kilovatno uro električne energije kot stanovalci v sosednjih blokih na Kunaverjevi ulici 12 in 14, ki so po velikosti in zasnovi enaki. Oba stanovanjska bloka dobivata električno energijo od Elektra Ljubljana (EL), imata pa različne upravitelje. Bloke na Smrtnikovi upravlja Stanovanjsko podjetje Ljubljana (SPL), upravitelj na Kunaverjevi pa je družba Gospodar.
Na EL so bralcu na vprašanje, od kod izvirajo te razlike, pojasnili, da je dobava za večje odjemalce urejena s pogodbami, zato se je obrnil na SPL. Ti so mu poslali pogodbo, iz katere je razvidno, da so leta 2008 za leto 2010 podpisali pogodbo o zakupu 18,1 milijona kilovatnih ur električne energije po ceni 14,7 centa za kilovatno uro. Pogodba predvideva tudi zakup 17,8 milijona kilovatnih ur električne energije za leto 2011 po 16,2 centa na kilovatno uro. Prebivalci Kunaverjeve ulice plačujejo električno energijo po veljavnem ceniku EL.
V SPL začudeni
Obrnili smo se na SPL, da bi nam pojasnili, zakaj so sklenili omenjeno pogodbo, zakaj se cena med dvema zelo podobnima blokoma tako razlikuje ter ali nameravajo od nje odstopiti. Odgovorili so nam, da jim niso "znana poslovna razmerja, ki jih ima Elektro sklenjena z drugimi upravniki" ter da bi tudi njih "začudil podatek, da Elektro prodaja električno energijo po različnih cenah, če bi se to izkazalo za resnično". Pojasnila, na podlagi česa so se sploh odločili za sklenitev takšne pogodbe, nismo dobili. Poklicali smo tudi skrbnico pogodbe, a nas je odslovila, da z novinarji mimo protokola ne bo odgovarjala.
Elektro se izmika
Vprašanja smo poslali tudi na EL. Ponovno nas je zanimalo, zakaj pri dveh zelo podobnih odjemalcih prihaja do takšnih razlik v ceni električne energije. Z EL so nam odgovorili, da so "od liberalizacije trga z električno energijo v Sloveniji leta 2001 tržne cene večinoma naraščale in se z začetnega nivoja okrog 25 evrov na megavatno uro za pasovno energijo dvignile na preko 100 evrov na megavatno uro". Na EL trdijo, da so si odjemalci takrat s podpisom terminske pogodbe zagotovili precejšnje prihranke.
"Z izbruhom finančne in gospodarske krize v letu 2008 pa so strmemu padcu cen nafte in gospodarskih aktivnosti sledile tudi cene električne energije, ko so cene za pasovno energijo padle pod 50 evrov na megavatno uro. Cene, ki jih trenutno plačuje posamezen odjemalec električne energije, so tako najbolj odvisne od trenutka podpisa trenutno veljavne pogodbe. Ker so se v zadnjih dveh letih v globalnem ekonomskem okolju zgodili veliki pretresi, pa so te cene med primerljivimi odjemalci lahko zelo različne," dodajajo v EL.
SPL je pogodbo podpisal 26. novembra 2008, EL pa 1. decembra 2008, zato smo EL vprašali, koliko je stala kilovatna ura električne energije v tistem obdobju, a so nam odgovorili, da se sklepanje pogodb začne z zavezujočo ponudbe ter da med potrditvijo ponudbe in sklenitvijo pogodbe obstaja neki časovni zamik. Na vprašanje, ali torej za odjemalca velja cena na trgu v času podane zavezujoče ponudbe ali tista v trenutku podpisane pogodbe, so nam z EL odgovorili, da gre za poslovno skrivnost. Kdaj so prejeli ponudbo EL, nam niso odgovorili niti na SPL.
Inšpekcija je, a kakšna?
Na ministrstvu za okolje in prostor so nam povedali, da stanovanjski zakon predvideva tudi inšpekcijski nadzor, kadar gre za uresničevanje javnega interesa na stanovanjskem področju. Za nekatere opustitve dejanj upravnika ali opravljanje dejanj v nasprotju s stanovanjskim zakonom so zagrožene globe v višini od pet tisoč do 125 tisoč evrov. A glede na število dolgoletnih nerešenih težav, tudi medijsko pokritih, ki jih imajo stanovalci z SPL kot upraviteljem, se poraja vprašanje, v kolikšni meri je nadzor učinkovit.
