Danes smo zaključili z obdelavo vseh 343 poplavnih objektov predvidenih za rušenje, vlada je namreč danes sprejela še zadnji seznam za odstranitev, na katerem je bilo 128 objektov.
"Od teh 343 objektov je že 84 oz. 85 objektov odstranila, tako da govorimo o 250 objektih, ki so potrebni za rušenje. Smo na približno 200 cenitvah vseh objektov, ki so bili do zdaj ocenjeni, dodatnih 58 pa jih bo ocenjenih še do konca tega meseca," je na novinarski konferenci pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon.
"Naj izrazim veliko zadovoljstvo in spoštovanje vsem, ki so delali na strokovni ravni, da so te objekte ocenili, kar seveda ni bilo enostavno, ker nekaterih objektov tudi ni bilo več in je bilo težko oceniti kakšen je pravzaprav vrednost objekta, preden se je porušil," je dodal Arčon ter podčrtal, da je bil še večji izziv na področju poplavne ogroženosti in plazovitosti, ker so strokovnjaki morali sprejeti zelo odgovorno odločitev, kateri objekt je tisti, ki bo zares potreben odstranitve.
"Vlada je le tisti zadnji element v tej fazi, ko se dokončno potrdi, kar je stroka do zdaj ocenila. Marsikdo je računal, kako hitro bodo šle te ocene, vendar strokovne podlage, ker gre za 500-letne vode, je zelo zelo težko bilo narediti v tako kratkem času," je pristavil Arčon.
"Na vseh nivojih je ta popoplavna obnova, hitra in učinkovita. Pri samih nadomestnih gradnjah za hiše, ker je bilo v zadnjem obdobju veliko neresnic povedanih, moram še enkrat poudariti, da so le trije izrazili namero – ne še dokončne odločitve – da jim država zgradi objekte. Bolj ali manj se ljudje odločajo za finančna sredstva za nadomestno gradnjo," je razkril Arčon. Seveda pa se je na tem mestu pametno vprašati tudi, zakaj je temu tako. Morda ljudje, ki so ostali brez domov, bolj zaupajo sebi kot državi?
Kritike na vlado so letele predvsem v času prve obletnice poplav, ko je bilo ugotovljeno, da država ni postavila še niti ene nadomestne gradnje. Glede na to, da niti cenitve niso bile izvedene, tudi posamezniki niso dobili celotnih zneskov, da bi se lahko nadomestne gradnje lotili sedaj. Ko bodo cenitve zaključene in ko bo država izplačala denar, bodo prizadeti v lanskih poplavah lahko končno začeli načrtovanje novega doma. Sicer pa preprost izlet proti Logarski dolini z avtomobilom hitro pokaže, da na tem območju sanacija poplav še zdaleč ni zaključena, marsikje namreč ni dokončana niti cesta ...
dezurni@styria-media.si
Prav bi bilo, da država doda, kar je razlike od vsote, ki jo dala zavarovalnica. Seveda, če je ta objekt bil zgrajen z vsemi dovoljenji. Če dovoljenj ni bilo, država ni dolžna plačevati. Če je v primeru, da je potrebna… ...prikaži veča preselitev, država še uredi parcelo. Namreč je vseeno treba gledat v prihodnost. Taki dogodki se bodo ponavljali v blažji, upam da ne v hujši obliki.
Ni čisto tako, ker mislim, da so zneski različni, če je bila hiša zavarovana ali ne. Omenja se tudi zakon, da do odškodnine nisi upravičen, če objekta nisi zavaroval. Kar je prav.
Ne pozabit, da nekateri plačujejo visoka zavarovanja za primer poplav, požarov, potresov in drugih naravnih nesreč. Taki se lahko počutijo diskriminirano v primerjavi s temi, katerim naj bi sedaj država postavila nove hiše !!