Krek okaral sodelujoče: Samo jaz nosim masko

"Prvo bi rekel, da je problem to, kar se vidi v tem studiu. Odlok je popolnoma jasen, da je treba masko nositi v zaprtem prostoru. Če pogledam gor, je strop in maske ne nosimo, vključno z vami," je  v oddaji Tarča z naslovom Analiza ukrepov ob 2. valu epidemije na RTV SLO uvodoma dejal direktor NIJZ Milan Krek.

Na pripombo voditeljice Erike Žnidaršič, ki je dejala, da upoštevajo priporočila o varnostni razdalji, je odgovoril: "Ne gospa, treba je prebrati zadnji odlok, ki zelo jasno pove, da je v takem prostoru treba nositi masko. Treba se je začeti učiti, da tiste stvari, ki se sprejmejo, tudi spoštujemo. Če ugotovimo, da niso v redu, jih lahko spremenimo, a ukrepe moramo spoštovati."

"Smo šele na začetku epidemije"

Voditeljica ga je opozorila, da tudi nekateri v vladi ne spoštujejo ukrepov, s čimer je mislila na ministrico za šolstvo Simono Kustec in prireditev OKS, o čemer smo pisali v prispevku "Očitno ukrepi za vladne funkcionarje ne veljajo".

"Poglejte, ni samo vlada tista, ki ne spoštuje ukrepov," je odvrnil Krek. "So še drugi, tudi nacionalna televizija. Treba je vedeti, kaj je strokovno in kaj ne. Če greste na FB, boste FB doktor. Zelo veliko ljudi to bere."

Voditeljica je Kreka popravila, da studio ni javni prostor in da zato ne veljajo pravila o nošenju mask v javnih zaprtih prostorih. 

Nošenje zaščitnih mask Anže Petkovšek

Krek je še opozoril, da smo šele na začetku epidemije: "Jaz bom nekaj ostrega povedal. Ko spremljamo epidemijo, smo v Evropi v začetni fazi, pa ima Evropa že okoli 90 okuženih na sto tisoč prebivalcev. V naslednjih mesecih bo situacija bistveno hujša. Če ne spoštujemo ukrepov, nam ni rešitve."

"Covid ni nadbolezen"

Tudi Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, se je strinjal, da je ukrepe treba spoštovati. "Narobe, hudo nevarno bi bilo, če jih ne bi," je poudaril Tarči. "Prihajam z oddelka za presaditev krvotvornih matičnih celic, kjer je smrtnost bolnikov pet do šestkrat večja. Spustiti ta virus na naš oddelek, je lahko masaker. Delamo vse, da do tega ne pride. Taka govoričenja nam niso v prid. Dejansko se trudimo, delamo na vseh koncih, mašimo luknje. Vsak dan se nam zgodi nekaj, kar mi ujamemo, pa ni bilo prej ujeto. Covid je smrtna bolezen, ne samo za naše bolnike, a za naše bolnike še posebej."

"Covid je bolezen, ki jo je treba jemati z vso resnostjo, vendar pustiti tudi ostalim boleznim, da imajo enako obravnavo kot doslej. Tudi pedagoška in znanstveno-raziskovalna sfera morata delovati. Kako covid vpliva na ostale bolezni? Nam letos glede na prejšnja leta manjka 40 do 50 akutnih levkemij. Kje so. Mogoče je pa covid zdravilo proti akutni levkemiji?

Samo Zver, hematolog

Matjaž Figelj, specialist interne medicine in strokovnjak za paliativno oskrbo z bolnišnice Franca Derganca Nova Gorica, je prepričan, da je dvome v ukrepe treba izraziti. "Treba je informirati javnost o resničnih podatkih, da bomo skozi epidemijo prišli čim manj ranjeni," je dejal. "Pomisleke v zvezi z ukrepi imam, ker ne smemo gledati samo, kako bi zajezili ta virus, ki je med nami, in bomo morali z njim živeti. Trdim, da je epidemija predvsem moralno-etični problem. Ukrepi morajo biti vzdržni, da jih bomo lahko spoštovali." 

UKC LJ

"Covid smo vzeli kot nadbolezen. Prevzeli smo vrednote nadodločevalcev, kar je narobe. Covid moramo umestiti med vse druge bolezni in tako ukrepati. Strategija covida je porušila temeljno medicinsko ukrepanje - ne delujemo več strokovno, kar pomeni, da je treba vprašati bolnika, ga pogledati, postaviti delovno diagnozo, ki jo potrdimo s preiskavami. Tega se ne počne, družinski zdravniki so delali po telefonu. Če nekdo pride v bolnišnico z vročino in kašljem, mora najprej narediti test."

Matjaž Figelj, specialist interne medicine

Spomnil je, da covid-19 ni nadbolezen, da je treba vse preostale bolezni obravnavati z enako skrbnostjo. O nedostopnosti zdravnikov v prvem valu epidemije in po njem je Zver povedal: "Če posekaš en stik, moraš dati alternativo. Mi smo se tega zavedali že takoj na začetku, začeli komunicirati po medijih, vsak bolnik je dobil svojega hematologa, s katerim je lahko prišel v stik. Dostopnost je bila ista. Covid ni nadbolezen - je bolezen za zraven, poleg vseh bolezni, ki nam ubijajo bolnike. Pri nas imamo enako število pregledov, kot smo jih imeli prej. Število prvih pregledov in hospitalizacij se ni zmanjšalo. Ker tudi drugi respiratorni virusi ubijajo bolnike, smo na enak način pristopali tudi prej. Narobe se mi zdi, da covid-19 ustavlja medicino, ki smo jo prakticirali do sedaj. To se ne bi smelo zgoditi."

dezurni@zurnal24.si