Sestanek kriznih ministrov je bil najbolj buren sestanek Pahorjevih ministrov doslej. Prekašal je celo slavni tonski posnetek z lanske seje vlade, ko je premier Borut Pahor miril Katarino Kresal in Irmo Pavlinič Krebs. Tako nam je včerajšnji sestanek kriznih ministrov opisal eden od akterjev.
“Strategija se ne izide”
Kot smo izvedeli po sestanku, se Gasparijeva izhodna strategija 2010–2013, o kateri so razpravljali, po hitri oceni ministrstva za finance sploh ne izide. Slovenija pa mora do konca meseca poslati Evropski komisiji program stabilnosti, kako bo do 2013. leta spet spravila primanjkljaj pod tri odstotke BDP.
Če ne zapolnimo luknje, se lahko zgodi, da bomo že v tem dokumentu spreminjali proračunske podatke za leto 2011(za letos ne bo potrebe), proračun za leto 2011 pa smo Evropski komisiji predstavili šele pred mesecem, pravi naš drugi vir.
Tudi o novih tajkunih
Tretji vir nam je opisal posledice, namreč, da se je zaradi luknje v strategiji Gaspari zagrel za prodajo državnega premoženja Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe, ki bo zbrano v agenciji za upravljanje državnega premoženja. A temu se je menda uprl finančni minister Franc Križanič rekoč, da ne bo dovolil privatizacije, ker da se novi tajkuni že zbirajo okoli omenjene agencije. Vlada sicer sploh še nima seznam strateških naložb, ki bi jih obdržala, torej se sploh še ne ve, katera podjetja naj bi država prodajala.
Premier Pahor pa je bil po sestanku videti odločen: “Ali uspemo na celi fronti predlogov ali pa mora delo namesto nas opraviti kdo drug.”
Kaj vse je v igri?
Gaspari je po sestanku omenil, da bi bilo za dosego ciljev treba vsako leto za 600 milijonov evrov znižati javno porabo. Finance so sicer poročale o načrtu, da se za nekaj let za odstotno točko dvigne DDV, s čimer bi na leto v proračun dobili dodatnih 200 milijonov evrov. Predvidena pa je tudi višja, 30-odstotna obdavčitev kapitalskih dobičkov. V paketu so še že napovedana širitev plačevanja prispevkov od študentskega dela, avtorskih in podjemnih pogodb in univerzalna pokojnina, ki bi jo prinesla pokojninska reforma. Ker je navzgor omejena najvišja pokojnina, bi omejili tudi najvišje prispevke. Zato bi jih bilo na leto za 235 milijonov evrov manj.
