Trend prodaje nagrobnih sveč je po novem v upadanju. V preteklih letih naj bi povprečno kupili 23 milijonov sveč letno, sedaj se po podatkih Interseroha ta številka giba pri 15 milijonih, kar predstavlja okrog osem sveč na prebivalca.
Vse več reciklaže
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), ki izhajajo iz prejetih letnih poročil obeh nosilcev načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, je bilo lani danih na slovenski trg 5870 ton nagrobnih sveč.
V istem letu so zbrali 2400 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki so jih predobdelali in tako izločili elektronske nagrobne sveče, odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče, in ostalo. Predelanih pa je bilo skupno 1770 ton odpadnih nagrobnih sveč.
Za odpadne sveče so zadolženi najprej proizvajalci sveč - to so pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki sveče izdelajo in dajo na trg v Sloveniji, ali tisti, ki sveče pridobivajo iz tujine.
Odslužene sveče v pravi zabojnik
Ti proizvajalci morajo že ob dajanju teh sveč na trg zagotoviti, da bodo te sveče, ko bodo postale odpadek, ustrezno zbrane in oddane v predelavo, prednostno v reciklažo. Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti, da je na pokopališčih postavljeno dovolj zabojnikov za odpadne nagrobne sveče ločeno od drugih odpadkov, ki nastanejo na pokopališčih.
Prav tako morajo upravljavci pokopališč poskrbeti, da se zabojniki praznijo in da so odpadne sveče oddane bodisi izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Upravljavca dveh velikih pokopališč v Sloveniji, ljubljanskega in mariborskega, pa odpadne sveče oddajata zbiralcu odpadnih sveč, ki izvaja zbiranje teh odpadnih sveč v okviru skupnih načrtov ravnanja.
Nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami morajo organizirati zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Zbiralec mora zbrane odpadne sveče predhodno razvrstiti in nato oddati v predelavo. Predelovalci odpadnih nagrobni sveč pa morajo izvajati predelavo odpadnih nagrobnih sveč skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Siva ekonomija tudi na področju sveč
Kot so pojasnili na Arsu, trenutno količine nagrobnih sveč, danih na trg, upadajo. Ali je to dejanski pokazatelj, pa ni mogoče z gotovostjo trditi, saj obstaja precej velika verjetnost, da v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vključeni vsi proizvajalci sveč oziroma da na tem področju obstaja še precej sive ekonomije.
Niso vse enake
Družba Interseroh, ki je nosilka skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, je skupaj s proizvajalci, uvozniki in dobavitelji nagrobnih sveč razvila projekt "sveča v sistemu recikliranja Interseroh". "Oznaka je sporočilo kupcu, da je nakup takšne sveče do okolja odgovoren in prijazen, saj v Interserohu za te sveče zagotavljamo zbiranje, sortiranje in predelavo v sekundarne surovine. Sveča s to oznako je vir sekundarnih surovin in te sveče ne gredo v odlaganje na odlagališča in zato ne obremenjujejo okolja," poudarjajo v podjetju.
Reciklirajo 90 odstotkov odlužene sveče
Odstotek recikliranih sekundarnih surovin je sicer zelo odvisen od deleža nečistoč v zabojnikih za odpadne nagrobne sveče. V Interserohu pojasnjujejo, da so od uvedbe sistema v letu 2010 uspeli močno zmanjšati delež nečistoč med ločeno zbranimi odpadnimi nagrobnimi svečami Če je bilo še v preteklih letih 40 odstotkov nečistoč v teh zabojnikih, jih je v letošnjem letu samo še šest odstotkov.
