Nemalo lastnikov gozdov se razburja, ko jim nabiralci kostanja v teh dneh poberejo velik del tega naravnega zaklada, vendar na podlagi Pravilnika o varstvu nimajo pravice prepovedati nabiranja kostanja. V 43. členu je namreč zapisano, da je rekreativno nabiranje gozdnih plodov dovoljeno tudi nelastnikom gozdov.
Kot rekreativno nabiranje kostanja je določeno nabiranje, ki ne presega dveh kilogramov na osebo na dan. Nabran kostanj ne sme biti namenjen prodaji. Če se tega ne držite in vas zaloti inšpektor, lahko plačate globo do 200 evrov.
Sam lastnik gozda lahko na svoji parceli nabere tudi več kot 2 kilograma kostanja.
Lastnik gozda dolžan na lastne stroške opozoriti, da je nabiranje kostanja prepovedano
Na predlog lastnika pa se lahko drugim obiskovalcem nabiranje kostanja, oziroma drugih plodov, prepove. "Lastniki gozdov lahko predlog za prepoved nabiranja plodov kostanja na gozdnih parcelah v svoji lasti oddajo na svoji občini," pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. V vlogi mora navesti za katero parcelo gre in za katere plodove, ki jih goji, želi uveljaviti prepoved nabiranja.
Občinska uprava nato o predlogu odloča na podlagi strokovnega mnenja zavoda za gozdove. "Če zavod presodi, da je predlog za prepoved utemeljen, izdajo odločbo, v kateri je med drugim navedeno tudi, da je lastnik gozda dolžan na lastne stroške in na primeren način objaviti in označiti, da je v njegovem gozdu prepovedano nabiranje plodov," dodajajo na Zavodu.
Globa lahko znaša 800 evrov!
Primeri, ko se lastniki gozda za to odločijo, so redki, v glavnem nabiranje kostanja prepovedo tisti lastniki gozdov, ki v svojem gozdu nabirajo kostanje za prodajo. Gozdovi, v katerih nabiranje kostanja ni dovoljeno, so običajno obdani s trakom, na več mestih so tudi posebna obvestila.
Glede na 79, člen zakona o gozdovih, se posameznik, ki kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih nabira živali, plodove, gobe ali rastline, kaznuje z globo od 400 evrov do 800 evrov.
Tako veleva zakonodaja, dejstvo pa je, da imamo v Sloveniji premalo gozdnih inšpektorjev za nadzorovanje okoli 1,2 milijona hektarjev gozdov.
V sosednjih državah uvedene dovolilnice
Sosednje države so za nabiranje gozdnih sadežev ponekod že uvedle dovolilnice. V Italiji je odločitev o tem prepuščena regijam. Tako je, na primer, nabiranje gob v Liguriji omejeno na največ 3 kilograme dnevno, količino, ki jo lahko presežejo le poklicni nabiralci. Nabiranje je brezplačno, zasebni lastniki pa lahko dovolijo in uredijo nabiranje na svojem območju prek oglasnih desk, ki obveščajo nabiralce.
Tudi v Avstriji ni enotnega sistema glede nabiranja gozdnih sadežev. Ponekod je treba dovolilnice plačati, drugje ne. V vsakem primeru pa je nabiranje količinsko omejeno. Za nabiranje gob tako velja omejitev na dva kilograma.
Sistem dovolilnic za nabiranje gozdnih sadežev so uvedli tudi na Hrvaškem. Nabiralci lahko kupijo dnevno, tedensko ali mesečno dovolilnico. Za posamezne gozdne sadeže veljajo različne dnevno dovoljene količine. Dnevno lahko naberete do dva kilograma špargljev in do deset kilogramov šipka, borovnic, robid, malin, kostanjev, lešnikov, orehov.
Nikjer na svetu nabiranje gozdnih sadežev ni prepovedano. Ne glede na to, kdo je lastnik gozda. So mogoče gozdni sadeži po osamosvojitvi boljši?
Mislim ,da tisti ,ki skrbi za gozd ima tudi vso pravico komandirat kako in kaj o nabiranju sadežev to je ena stvar,a druga stvar pa je ,če bi kdaj pa kdaj tej "rekreativci"prišli tudi kaj postorit koristnega v gozd,bi tudi… ...prikaži več lastniki oz.gozdarji mal drugače gledali in dovolili nabiranje sadežev...najlažje je prit na gotovo ,vse pokrast, pustit smeti in it domov.
Prvi mesec sem od tega preprostega spletnega gospodinjskega dela prejel 26391. To delo je na spletu in je delno ali v zaključnem obdobju zelo enostavno, samo sledite navodilom na tem blogu ... >>>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑫𝒐𝒖𝑰𝒏𝒄𝒐𝒎𝒆.𝐜𝐨𝐦