“Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) je začela veljati 15. januarja,” sporoča Irena Daris z Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Lokacijo je Slovenija sicer poskušala izbrati že med letoma 1990 in 1993, a neuspešno. Na ARAO ocenjujejo, da verjetno zato, ker niso vključili javnosti.
Izpadanje. Osem občin je pred šestimi leti ponudilo lokacijo za odlagališče, zaradi nasprotovanja javnosti pa so tri umaknile kandidaturo. Vlada je izmed preostalih izbrala le tri: Krško, Brežice in Sevnico. Sevnica je kmalu izstopila, nato so Brežice umaknile lokacijo Globoko in pozneje predlagale Gornji Lenart. Na obeh lokacijah so bile nato izvedene obsežne terenske raziskave.
“Čeprav je bilo zakonsko določeno, da je lokacijo treba izbrati do leta 2008, odlagališče pa mora začeti redno obratovati najpozneje leta 2013, je umestitev odlagališča NSRAO, ki je trajala pet let, tudi v mednarodnem merilu velik uspeh,” je prepričana Darisova.
Gradnja čez dobri dve leti
ARAO je država pooblastila tako za izbor lokacije kot gradnjo odlagališča, ki naj bi se po njihovih napovedih začela čez dve leti in pol. Gradnja bo potekala v treh etapah, v zadnji bo zgrajen odlagalni del.
V dveh silosih bo dovolj prostora za 9.400 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kar pomeni polovico odpadkov iz Jedrske elektrarne Krško (Jek), tako odpadkov iz obratovanja kot razgradnje, ter za vse institucionalne odpadke, nastale v Sloveniji.
“Če bi se s Hrvaško, ki je polovična solastnica Jek, dogovorili za odlaganje celotne količine odpadkov, pa tudi v primeru širitve jedrskega programa v Sloveniji, je mogoče zmogljivost odlagališča še povečati,” je pojasnila Darisova.
