Lokalne volitve in tujci: Če ne uspejo z referendumom, je ustavna presoja že spisana

V nadaljevanju preberite: 

• Vloženi podpisi za začetek referendumskega postopka glede novele zakona o volitvah
• Koalicija in Resnica volilno pravico na lokalnih volitvah odvzeli na lokalnih volitvah
• SD se zavzema za ustavno presojo

Pobudniki referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ukinja volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so DZ-ju predali potrebne podpise za začetek referendumskega postopka. Za razpis bodo morali zbrati 40.000 podpisov.

Ukinitev pravice glasovanja na lokalnih volitvah tujcem, ki imajo v Sloveniji vsaj pet let stalno prebivališče, podpirajo SDS, NSi, Demokrati in Resnica. 

Pobuda je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, drugopodpisani pa Jure Gombač. Pobudniki želijo naknadni zakonodajni referendum z referendumskim vprašanjem: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?"

Za odvzem pravice niso navedli nobenega razloga

Spremembi zakona so nasprotovali v strankah Gibanje Svoboda, SD ter Levica in Vesna. Na spornost novele zakona, ki spreminja pravice, pridobljene pred 24 leti, opozarjajo pri Varuhu človekovih pravic in tudi v Svetu Evrope. 

Iz stranke SD pa so med tem tem sporočili, da referendumska pobuda ustavlja možnost ustavne presoje materije. 

Socialni demokrati ostro nasprotujemo spremembam Zakona o lokalnih volitvah, s katerimi se državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji odvzema volilna pravica na lokalnih volitvah.

"Prepričani smo, da gre za ustavnopravno sporen poseg v pridobljeno demokratično pravico, ki jo Republika Slovenija tujcem s stalnim prebivališčem zagotavlja že več kot dve desetletji," pravijo pri SD. "Na ustavnopravno problematičnost zakona opozarja strokovna javnost, ki je ugotovila, da predlagatelji za odvzem volilne pravice niso navedli nobenega prepričljivega razloga niti javnega interesa, ki bi tak poseg lahko upravičil. Opozorila je na vprašanja skladnosti z načelom enakosti pred zakonom, načelom zaupanja v pravo ter prepovedjo zniževanja že dosežene ravni varstva človekovih pravic," dodaja SD, ob tem pa opozarjajo, da referendumska pobuda ustavlja možnost ustavne presoje materije. 

Referendum ali ustavna presoja?

"Socialni demokrati smo v primeru uveljavitve zakona nameravali vložiti pobudo za ustavno presojo in predlagati tudi začasno zadržanje njegovega izvajanja. Vendar je bila medtem vložena referendumska pobuda, zaradi katere zakon do zaključka referendumskih postopkov ne more biti razglašen in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker zakon še ni začel veljati, ustavna presoja v tem trenutku ni mogoča," pojasnjujejo. "Ob tem poudarjamo, da Socialni demokrati podpiramo neposredno odločanje državljank in državljanov o pomembnih družbenih vprašanjih. Referendum je pomemben institut demokracije in pomemben korektiv političnega odločanja. Vendar pa aktualni primer hkrati odpira dilemo referendumskega odločanja o zakonih, ki posegajo v položaj manjšinskih skupin oziroma v obseg že priznanih pravic posameznikov."

Če referendum zaradi poseganja v položaj manjšinskih skupin, ne bo dopusten, bo zakon začel veljati že pred jesenskimi lokalnimi volitvami, ki bodo razpisane najverjetneje konec poletja. V času, ko so volitve že razpisane, se ustavno sodišče ne odloča o materiji, vezani na lokalne volitve. 

"Če se bo izkazalo, da referendum ni dopusten in bo zakon kljub temu objavljen ter začel veljati, imamo že pripravljeno pobudo za ustavno presojo, ki jo bomo nemudoma vložili. K sopodpisu pobude bomo povabili tudi poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levica."

dezurni@styria-media.si