Macerl: ''Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je nepotreben strošek''

Po letih delovanja v civilni družbi se je z Goldmanovo okoljsko nagrado nagrajen aktivist Uroš Macerl nedavno podal v politične vode. Nova zelena stranka Vesna je bila uradno ustanovljena v februarju. Podpora pred volitvami ji v javnomnenjskih raziskavah raste. S predsednikom stranke smo se dobili na njegovi veliki kmetiji, kjer dela nikoli zmanjka. Že uvodoma Macerl poudari, da Vesna ostaja kritična do zelenih besed političnih opcij iz obeh polov. Sodelovanje z nekaterimi strankami ne bo mogoče. ''A to ne pomeni, da se z njimi ne bomo pogovarjali in iskali skupnih rešitev,'' dodaja sogovornik.

V čem vidite prednost povezovanja v Vesni? Kako se stranka razlikuje od ostalih?

Smo edina nova stranka, ki je nastala od spodaj navzgor, torej od ljudi. Naši člani nimajo madežev iz preteklosti. Prihajamo čisti, brez umazanih nahrbtnikov. Smo transparentni. V Sloveniji je ogromno strank s polnimi blagajnami, zaradi česar se postavlja vprašanje, kaj in komu nekaj dolgujejo. Tega v Vesni ni, saj smo člani vložili svoja sredstva. Prihajamo z različnih področij, med seboj se poznamo, si zaupamo. Za nami je več kot 20 let aktivnosti v družbeno-političnih in okoljskih akcijah. V poplavi današnjih govorov politikov o zeleni barvi, predvsem v luči prihajajočih volitev, smo edina zelena stranka v pravem pomenu besede, z javno podporo Evropske zelene stranke.

Kako bi se opredelili do strank, ki se vsaj deklarativno opredeljujejo kot zelene stranke?

Čuševi Zeleni ne morejo biti zeleni, saj tega niso pokazali s svojimi dejanji. Stranka namreč služi kapitalu kot izgovor ter izvaja greenwash (zeleno zavajanje - širjenje zavajajočih informacij o zelenih praksah neke organizacije, op.p.). Z njimi se v Vesni ne moremo resno pogovarjati o resničnih zelenih politikah.

V stranki Z.Dej nisem videl prave perspektive, saj je Leben prav tako podrejen kapitalu v infrastrukturi. Sedaj stranka ne obstaja več. V kakšni meri bo Golob zelen, kot napoveduje, bo pokazala prihodnost. V tem trenutku ni stranke, s katero bi se lahko resno pogovarjali o pravi zeleni politiki. Upam lahko le, da volivci ne bodo ponovno kupili zgodb strank z madeži iz preteklosti.

Ali so lahko desni politiki okoljsko inovativni?

Resne okoljske politike ni ne na levi ne na desni strani. Tudi LMŠ, ki zagovarja okoljska gibanja in nevladne organizacije, ni brez madežev. Marjan Šarec je junija 2019 dejal, da je potrebno okoljske organizacije prevetriti in da je nedopustno, da manjša okoljska organizacija z maloštevilnimi člani ustavi izvedbo gradbenega projekta s tako imenovanim državnim pomenom.

Zelene stranke se v evropskem merilu pozicionirajo bolj na levi strani. Mi se borimo za okolje vseh prebivalcev planeta, tako levih kot desnih volivcev.

Saša Despot

Glede povezovanja smo v Vesni jasni – pomembna je vsebina. Naša vsebina so tudi človekove pravice in demokracija. Na tem področju so dejanja nekaterih političnih strank pokazala, da z njimi sodelovanje ne bo mogoče. S SDS ne moremo sodelovati, saj kršijo številne demokratične standarde. V vlado z njimi ne bomo šli, kar pa ne pomeni, da se ne bomo z njimi pogovarjali in iskali skupnih rešitev. Politika je pogovor. Velika napaka bi bila, če bi že na začetku odklonili pogovore. Potem politike ne bi potrebovali. Že leta smo priča politiki razkola in razdvajanju ljudi. Politiki se črpajo iz tega, v družbi pa je nastalo veliko škode.

Verjamete, da bi lahko obdržali to držo po volitvah tudi v praksi?

Potrebujemo politiko povezovanja. Če je Slovenija dobro vodena, lahko z znanjem in energijo ljudi dosežemo izjemne uspehe. Res pa je, da tukaj ne moremo imeti zraven tistih, za katere je zgodovina pokazala, da so narejeni za razkol. V Vesni ne gremo v politiko zaradi oblasti ali denarja. Vsak od nas namreč uživa in je uspešen v svojem poklicu. Politika pomeni dodatno breme, a to delamo zaradi otrok in prihodnosti države.

Kakšna so pričakovanja glede rezultatov prihajajočih volitev? Katere resorje bi si želeli zasesti? Kdo so vaši kandidati?

Javnomnenjske raziskave nam zaenkrat kažejo odstotke pod volilnim pragom, a podpora nam raste. Volitve bodo edina prava javnomnenjska raziskava. Kandidatke in kandidati so že izbrani, v soboto (danes, op.p) bomo izvedli njihove predstavitve po različnih volilnih okrajih.

O resorjih zaenkrat nočemo preveč razmišljati. Osredotočamo se na naše delo in sporočila ljudem. Želeli bi si več medijskega prostora, ki je sicer namenjen večjim igralcem. Ostajamo skromni. Delamo na družbenih omrežjih in gremo k ljudem.

Nočemo delati za ljudi, temveč z ljudmi. Želimo si ostati desna roka civilni družbi.

Ciljamo na vse, ne le za mlade, ki so že doumeli, da je za njihovo nadaljnje življenje pomembno, kam usmerjamo razvoj. Časa namreč ni več. Sprememba v gospodarstvu je nujna. Ni mogoče usmerjati gospodarstva, ki mu je mar zgolj za vsakoletno rast BDP-ja. Neomejena rast BDP na omejenem planetu ni možna. Pelje namreč v propad. Nujno moramo preiti v nizkoogljično krožno gospodarstvo.

Sprejeti moramo zakon, ki bo zahteval, da vsaka sprememba zakona zahteva poročilo o vplivu tega predloga na podnebne spremembe. Na primer, za izgradnjo dodatnih pasov avtoceste bi bilo potrebno natančno vedeti, kako bo gradnja vplivala na okolje.

Kdo bi to poročilo pripravil? Kako bi bila delovala ta institucija?

Gre za stvar dogovarjanj. Kot je potrebno narediti poročilo za vsak projekt, bi naredili še poročilo o vplivu na okolje. Priprava poročil je sedaj lahko izigrana, saj ga naroči in plača investitor, zato je predmet pristranskih interesov, pritiskov, izločevanja strank, korupcije ter ponovnega naročanja. Potreben je večji nadzor onesnaževalcev, tudi pri umeščanju novih projektov v okolje. In seveda delujoč sistem kazenske odgovornosti za okoljski kriminal. V Sloveniji še nihče ni resno odgovarjal za okoljski kriminal in čas je, da se ta sistem spremeni.

Kako nadomestiti manko ruskih energentov?

Rešitev je v sončni, vetrni in geotermalni energiji. V Sloveniji smo edini proti novi jedrski elektrarni na tak način, kot je predvidena. Nismo a priori proti pogovorom o jedrski energiji, a potrebno je upoštevati vrstni red. Prvi je problem jedrskih odpadkov, ki obstaja že več desetletij, mi pa se netransparentno pogovarjamo že o drugem bloku, ki bi deloval šele čez 20 let. Izsiljevanje in ustrahovanje ljudi v smislu, da bo elektrike zmanjkovalo in bomo postali odvisni, ni pravi način. Z jedrsko elektrarno smo prav tako odvisni od vira iz Ukrajine in Rusije.

Slovenija ima na voljo več poti za dosego energetske samozadostnosti. Prvi korak je vlaganje v elektroomrežje, v ožilje oskrbe z elektriko. V Sloveniji ni omrežja, na katerega bi lahko priklopili energijo obnovljivih virov. Ni ožilja, ki bi prenašal tisto, kar zahteva zdajšnji razvoj. Politika je dala bonbončke volivcem tudi s tem, ko je iz računov za elektriko vzela omrežnino, ravno to, kar je najbolj nujno, da plačujemo. Naša šibka točka je torej omrežje, mi pa ne plačujemo omrežnine.

Ali je realno pričakovati, da bo Slovenija postala energetsko samooskrbna? Kako bo s financiranjem teh korakov?

Z rešitvami, ki jih ponujajo, ne. Tudi pri plinu nam ponujajo le prehod na odvisnost od ruskega plina na ameriškega. Ne jedrska ne plinska energija ne pomenita samooskrbe, niti nista obnovljivi ali zeleni vir.

Finančne ukrepe so dobro razdelale nevladne organizacije, tukaj lahko kot primer izpostavim Focus. Za vrednost projektiranja jedrskega bloka bi lahko vse slovenske strehe dvakrat pokrili s sončnimi celicami. Slovenija ima odlične možnosti za sončno energijo in največjo kvadraturo streh na prebivalca v Evropi. Če damo na vse slovenske strehe sončne panele, lahko proizvedemo dvakrat toliko elektrike, kot je letno porabimo. Izkoristek obnovljivih virov v Sloveniji je po drugi strani najslabši v Evropi. To pove vse o politiki zadnjih let.

Saša Despot

Potrebnih je več ukrepov. Eden je učinkovita raba elektrike. Ogromen potrošnik je industrija, ki zelo malo dela na tem področju. Nadalje pri obnovljivih virih lahko delamo na zmanjšanju porabe s sanacijo stavb, zamenjavo oken, fasad. Čez dan bi uporabljali sončno energijo, ponoči pa vodo iz hidroelektrarn.

A tu je potrebna previdnost. V Sloveniji je hidroelektrarn dovolj. Smo proti gradnji novih, ki bi bila le voda na mlin energetskim in gradbenim lobijem.

Vesna zagovarja predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kakšno zdravstvo bi morali imeti v Sloveniji? Zdravniška zbornica meni, da bi zdravstveni sistem moral poznati izločitev iz enotnega plačnega sistema. Kje v tej zgodbi so šolniki in drugi zaposleni v javnem sektorju?

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je nepotreben strošek na plečih državljanov. Zavarovalnice lahko pokrijejo ta izpad. Zdravstvo mora ostati javno, ohraniti si želimo enotni plačni sistem. Razlike v javnem plačnem sistemu so prevelike. Imamo poklice, kjer imamo revne zaposlene, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Kako lahko dopustimo, da država doplačuje razliko do minimalne plače? To že sedaj proizvaja revne upokojence, kar je še ena nedopustna stvar v tej zgodbi. Denarja je dovolj, samo bolj pošteno bi moral biti porazdeljen. Če bi že nastavili nov sistem, bi moral ta biti posledica usklajevanj in številnih pogovorov, pozabljena pa ne bi smela biti nobena skupina.

Menite, da smo v epidemiji covida-19 že videli vse? Kakšen pristop bi imeli pri morebitnem novem valu ali pojavu novega seva?

V Vesni ne podpiramo obveznega cepljenja proti covid-19. Vsako napovedovanje novega vala ali seva je lahko zgolj ugibanje. Nimam znanj in izkušenj, da bi lahko karkoli zatrdil. Upam zgolj, da sta se politika in stroka kaj naučili iz dosedanjih izkušenj. Torej kako nastaviti ukrepe in jih ne spreminjati iz dneva v dan. Pomembno je tudi, kako jih ljudem sporočati. Obenem pa je potrebno priznati, da je bila naloga težka. Tudi v drugih državah, seveda. Ne želim trditi, da bi se druga vrsta politike z izzivi soočila bolje.

Ste bili po julijskem referendumu o zakonu o vodi v kontaktih z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom? O čem je tekla beseda?

Da, usklajevali smo zakon o varovanju okolja.

Eko krog se že 20 let ukvarja s problematiko odpadkov, tudi s kavcijskim sistemom ravnanja z embalažo. V Sloveniji ni konkretnih ukrepov za zmanjševanje količine odpadkov, ponovni uporabi, reciklaži in transparentnosti o poročanju podatkov o odpadkih. K nam prihajajo odpadki iz tujine, za uničenje pa jih plačamo mi. V veliki meri smo v usklajevanjih uspeli uskladiti te zadeve, odprta pa ostajajo področja, kjer ne moremo priti do skupnega jezika, recimo da se iz podnebnega sklada financirajo največji onesnaževalci za plačevanje emisijskih kuponov.

V Sloveniji niti ne vemo, koliko je količin posameznih vrst odpadkov, mi pa bi jih sežigali in s tem hranili zasebne interese. Ohranitev sistema bi pomenila, da naslednjih 30 let ne bi spremenili načina ravnanja z odpadki, morali pa bi jih količinsko zmanjšati. Predpogoji, da bi varno sežigali odpadke, niso izpolnjeni. To je totalen samomor.

Predvidene so 4 sežigalnice. Problem je, ker bi investitor podpisal pogodbo za 30 in več let, v kateri bo predvideno, da bo vsak dan v sežig pripeljana določena količina odpadkov, zato da se mu bo investicija amortizirala v teh letih. To je ravno nasprotno od zmanjšanja količine odpadkov. Če se odločamo za sežigalnico, je potrebno upoštevati lokacijo, imeti najboljšo možno tehnologijo in spremeniti zakonodajo. Pri nas so namreč standardi bistveno bolj ohlapni kot v Nemčiji. Nadalje bi sežigalnice morale biti v javni lasti, sežig pa mora biti drag. Vsega naštetega pri nas ni, kar pomeni, da že sami predpogoji varnega sežiga niso izpolnjeni.

Ostajate aktivni član Eko kroga?

Kot predsednik sem odstopil v trenutku napovedi vstopa v politiko. Nevladne organizacije morajo ostati neodvisne. Zavedamo se, da bo tudi Vesna kdaj prišla v konflikte in bo kritizirana s strani nevladnikov. Med nami gre za drugačno delovanje. Organizacije se velikokrat borijo za en sam bolj določen cilj, v politiki pa gremo proti cilju v več korakih. S sodelovanjem z zeleno politiko bodo nevladne organizacije pridobile podatke, ki danes velikokrat ostanejo skriti, hkrati pa bodo v politiki slišane in upoštevane.

Se vam še vedno zdi, da ste z vstopom v politiko vstopili v greznico?

Kar nekaj let sem se kljub različnim vabilom branil vstopa v politiko. Šele ko sem srečal prave ljudi, sem se odločil za to. To ni lahko, saj se spremeni način življenja, pridejo novi napori in izpostavljanje. Kot civilni aktivist lahko ostaneš čist in leta dobro delaš, kar je meni uspevalo kljub zunanjim pritiskom. Odločal sem se med tem in vstopom v politiko, kjer v boju ne moreš ostati čist. Ali ohranim čistost in mi to nekaj pomeni, ali ne? Komu bi ta čistost nekaj pomenila? Moji otroci in vsi bližnji me poznajo in vedo, kaj počnem. Torej ni potrebe, da ohranim čistost pred njimi. Ostajam trmast in vztrajen človek, ki se bori za okolje in majhnega človeka. Obenem pa imamo v stranki energijo, znanje in vizijo, da spreminjamo stvari na boljše.