Madžarom pojasnjevali, zakaj ima javnost odklonilno stališče

"Da se ne bodo širile zgodbice," je svoj nastop po sestanku z madžarsko delegacijo glede drugega tira začel državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben in v nadaljevanju izpostavil, da bodo pogajanja z Madžarsko stekla šele, če bodo vladno pobudo za sklenitev meddržavnega sporazuma z Madžarsko na odboru za zunanje zadeve februarja potrdili poslanci.

Kaj je in ni česa ni na mizi?

"Če bo ta pobuda dobila zeleno luč, šele od takrat naprej bodo pogajanja. Danes na mizi ni bilo pogajanj," je povedal Leben, ki pa še vedno ni jasno povedal, kaj si Madžarska obeta v zameno za 200-milijonski vložek v projektu. Naštel pa je, česa Madžarska ne bo dobila: "Ne pogovarjamo se o koncesijskih območjih, odpiranju koncesijske pogodbe, delih na katerihkoli storitvah, ki bi bile v škodo Luke Koper, lastništvu Luke Koper in lastništvu infrastrukture."

Tajni pogovori z oznako zaupno pa so po mnenju Lebna nujni, saj potrebujeta obe državi mir za nemoten pogovor in lažje načrtovanje dela. Ko pa bo osnutek predstavljen, bo predstavljen odboru, javnosti in državnemu zboru. Poslanci pa bodo dogovor potrjevali.

Na sestanku naj bi pojasnjevali predvsem sklepe poslancev

Saša Despot

Madžarskim sogovornikom pa naj bi med drugim poskušali tudi razložiti, zakaj ima del slovenske javnosti in politike odklonilno stališče za sodelovanje z Madžarsko.

"Seveda so presenečeni, zakaj se o njih v državnem zboru pogovarjamo na način, kot da bili neki tujci. Jaz sem jim poskusil razložiti politični kontekst in naše slabe izkušnje s preteklimi večjimi infrastrukturnimi projekti. Jaz moram reči, da so razlago sprejeli in ostajajo naš strateški partner," je še navedel Leben, ki je tako kot predsednik vlade Miro Cerar ponovil, da bi morala ob izstopu Madžarske Slovenija sredstva zagotoviti sama: "Če bi morali ta denar zagotoviti iz proračuna, drugi projekti ne bi mogli biti izvedeni."

Kaj je znano o finančni konstrukciji?

Ker država doslej ni našla zasebnega partnerja, ki bi želel v projekt vložiti sredstva, je vlada pod vodstvom Mira Cerarja iznašla "javno-javno" partnerstvo, pri čemer gre pravzaprav za partnerstvo s sosednjo Madžarsko. Slovenija naj po besedah vladnih predstavnikov za samostojno financiranje 27,1 kilometra dolge proge ne bi imela dovolj sredstev.

 

• 200 milijonov evrov bi torej vložila Slovenija,
• 200 milijonov evrov Madžarska,
• 250 milijonov evrov naj bi pridobili iz evropskih sredstev,
• 311 milijonov evrov pa bi 2TDK, ki drugi tir gradi, dobil pri Evropski investicijski banki (EIB), za katerega bi jamčili pri Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI).

Posojilo pa naj bi v 2TDK v 45 letih, kolikor bo znašala njihova koncesija, poplačali tudi s pomočjo novih dajatev, te bi udarile po žepu cestne prevoznike, železniške prevoznike in Luko Koper.

 

Kaj natančno bi Madžarska po tem vladnem načrtu dobila, še ni povsem jasno, saj naj bi bila to še stvar pogajanj. Zagotovo bi sicer prejela delež v 2TDK, ki pa v skladu z zakonom ne sme biti enak ali večji, kot ga ima Slovenija.