Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o potrošniških kreditih, ki prinaša vrsto pomembnih sprememb, cilj pa naj bi bil večje varstvo potrošnikov v digitalni dobi. Zakon se osredotoča na prenos dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red in delno ureja izvajanje ene evropske uredbe. Ključne rešitve v zakonu naj bi potrošnikom zagotavljale večjo zaščito pred prekomerno zadolženostjo in nepoštenimi praksami pri sklepanju kreditnih pogodb, hkrati pa omogočile lažji dostop do svetovalnih storitev za tiste, ki se soočajo s težavami pri odplačevanju svojih dolgov.
Zaščita potrošnikov pri sodobnih kreditnih shemah
Po novem bo na podlagi zakona zagotovljeno tudi varstvo potrošnikov pri potrošniških kreditih, ki do zdaj niso bili vključeni v to področje – gre npr. za shemo Kupi zdaj, plačaj pozneje. "Namen zagotavljanja dodatnega varstva je predvsem zmanjšanje prezadolženosti potrošnikov, ki pogosto plačujejo visoke stroške zaradi zamud s plačili tudi v primerih kreditov z nižjo vrednostjo in s krajšo ročnostjo," pojasnjujejo na ministrstvu.
Sklepanje kreditnih pogodb bo prilagojeno sodobnim digitalnim praksam – zakon uvaja prepoved pred-označenih okenc pri digitalnem sklepanju pogodb, kar bo preprečilo zavajajoče in nejasne pogoje pri sklepanju kreditnih poslov.
Nenaročen kredit
Zakon naj bi zaščitil potrošnike pred nevarnostmi nenaročenih kreditov, ki so v preteklosti pogosto pripeljali do zlorab in škodljivih posledic za uporabnike. Prepoveduje nenaročeno odobritev kreditov, vključno z nezahtevanimi kreditnimi karticami, spremembami kreditnih pogojev brez soglasja potrošnika, kot so zvišanje zgornje meje prekoračitve ali uvedba novih možnosti prekoračitve, brez da bi to bilo izrecno dogovorjeno s potrošnikom.
Javna služba za svetovanje – podpora potrošnikom v težavah
Vzpostavili bi tudi javne službe za svetovanje potrošnikom, ki se soočajo s težavami pri odplačevanju dolgov. Služba bo nudila pomoč pri reorganizaciji dolgov, pravnem svetovanju, upravljanju financ, socialni in psihološki pomoči.
Izvajanje te javne službe bo proračun stalo približno 300.000 evrov letno.
Služba za svetovanje bo popolnoma brezplačna za uporabnike, pri čemer je previdena tudi možnost podelitve koncesije za opravljanje službe organizacijam, vpisanim v register potrošniških organizacij pri ministrstvu, drugim nevladnim organizacijam, ki so ustanovljene za varstvo pravic potrošnikov ter izvajajo posamezne strokovne in raziskovalne naloge na področju varstva potrošnikov in ki izkažejo nepridobitnost, nevtralnost in neodvisnost ali druge neodvisne strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostjo svetovanja o odplačevanju dolgov. Ne bodo pa službe za svetovanje mogli opravljati dajalci kreditov ali kreditni posredniki.
"Državni proračun naj bi imel z zagotavljanjem takšne službe tudi pozitivne učinke, saj iz ocene učinkov na ravni EU izhaja, da se bo na 1 EUR, porabljen za svetovanje o odplačevanju dolgov, povrnilo 1,4 do 5,3 EUR enakovrednih koristi, predvsem z izogibanjem socialnim stroškom zaradi prezadolženosti," ob tem dodajajo na ministrstvu.
Koncesijo bodo podelili na podlagi javnega razpisa.
Dodatna vezava
Vezava sklenitve kreditne pogodbe z obvezno sklenitvijo pogodbe o pomožni storitvi razen v izjemnih primerih ne bi bila več dovoljena.
Boljše informiranje
Obvezno bo zagotavljanje preglednejših, jasnejših in razumljivejših informacij potrošnikom pred sklenitvijo kreditne pogodbe (nov obrazec za predhodne informacije, posredovanje opomnika o možnosti odstopa od kreditne pogodbe). "Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe izvede temeljito oceno kreditne sposobnosti potrošnika, ki je v potrošnikovem interesu, da se prepreči prezadolženost potrošnika in neodgovorna praksa potrošniškega kreditiranja, pri čemer upošteva dejavnike tveganja, ki so pomembni za oceno verjetnosti, da potrošnik izpolni obveznosti iz kreditne pogodbe," so zapisali ustvarjalci zakona.
Nedovoljeni limit - če traja predolgo, bo treba najti cenejšo alternativo
Možnost prekoračitve in molče dovoljena prekoračitev sta vse pogostejši obliki potrošniških kreditov, ugotavljajo na ministrstvu. Zato bi ta dva finančna mehanizma regulirali, s čimer bi preprečili prezadolženost. "Obstaja nevarnost, da potrošniki ne bodo mogli plačati, če bi se dajalci kreditov odločili, da bodo zahtevali takojšnje vračilo. Zato se v predlaganem členu določajo pravice potrošnikov glede možnosti prekoračitve."
Na novo je določeno, da mora dajalec kredita obvestiti potrošnika o vsakem zmanjšanju ali preklicu dovoljene možnosti prekoračitve stanja na plačilnem računu vsaj 30 dni pred začetkom te spremembe. V primeru znatne molče dovoljene prekoračitve, ki presega enomesečno obdobje, mora dajalec kredita potrošniku nemudoma predložiti informacije o tej prekoračitvi, vključno z zadevnim zneskom, posojilno obrestno mero in vsemi veljavnimi kaznimi, stroški ali zamudnimi obrestmi. "V primeru rednih molče dovoljenih prekoračitev dajalec kredita potrošniku ponudi svetovalne storitve, če so na voljo, da bi potrošniku pomagal najti cenejše alternative in ga preusmeri na najbližjo službo za svetovanje o odplačevanju dolgov," določa zakon. Če takšna prekoračitev traja več kot 12 mesecev, mora poleg tega dajalec kredita potrošniku ponuditi drugo vrsto kreditnega produkta, ki za potrošnika ni slabši od prvotnega.
Poleg tega mora dajalec kredita potrošnika obvestiti o vsakem zmanjšanju ali preklicu molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu vsaj 30 dni pred začetkom te spremembe.
Če dajalec kredita ustrezno ne opozori potrošnika na njegove plačilne obveznosti, potrošniku razen prejetega zneska kredita ni treba vrniti nobenih obresti ali drugih stroškov, določa zakon. "Predlagane pravne posledice zaradi opustitve ustreznega obveščanja potrošnika so utemeljene glede na to, da so tovrstni krediti pogosto najdražji, uporabljajo pa jih največkrat dohodkovno šibkejši potrošniki, ki jim dajalci kreditov zaradi nizke plačilne sposobnosti ne odobrijo možnosti prekoračitve. Zaradi tega je treba vsaj pri zamujenih plačilih zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov," ugotavljajo na ministrstvu.
Pred izvršbo možnost vračila
Zakon tudi na novo ureja obveznost dajalca kredita pred začetkom izvršilnega postopka – potrošniku mora ponuditi možnost vračila dejansko črpanega zneska brez dodatnih stroškov in v 12 enakih mesečnih obrokih. Lahko pa ponudi tudi druge alternative, recimo podaljšanje ročnosti kreditne pogodbe; spremembo vrste kreditne pogodbe; odlog plačila celotnega ali delnega obroka za posamezno obdobje; spremembo obrestne mere; možnost moratorija na odplačevanje; delno odplačevanje; pretvorbo valute ali delni odpis in konsolidacijo dolga.
Omejitev višine kreditnih obrestnih mer, efektivne obrestne mere in skupnih stroškov potrošniškega kredita
Dogovorjena kreditna obrestna mera med dajalcem kredita in potrošnikom ne sme biti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Trenutno to pomeni 16,7 odstotka.
Skupni stroški kredita za potrošnika ne smejo presegati zneska črpanega kredita, to vključuje tudi morebitne stroške zaradi zamude s plačili.
Zakon določa tudi najvišjo dopustno efektivno obrestno mero (EOM), ki jo lahko zaračunavajo dajalci kreditov, ki niso banke ali hranilnice. Ta obrestna mera ne sme presegati 200 odstotkov zadnje objavljene povprečne EOM, ki jo uporabljajo kreditne institucije. Če so v pogodbi obresti višje, se šteje, da je bila dogovorjena najvišja dovoljena EOM. Namen določbe je zaščita potrošnikov pred previsokimi stroški, ki jih lahko zaračunavajo dajalci kreditov, ki niso pod nadzorom Banke Slovenije. Če je EOM previsoka, pogodba o kreditiranju postane delno nična, kar pomeni, da morata stranki vrniti vse, kar sta si izmenjali v zvezi z nično določbo.
"Pozor! Izposoja denarja se plača."
Oglasna in trženjska sporočila v zvezi s kreditno pogodbo morajo biti jasna in nezavajajoča ter ne smejo biti nepoštena in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali s stroški kredita ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, veleva zakon.
Vsa oglasna sporočila v zvezi s kreditno pogodbo morajo po novem vsebovati jasno in razvidno opozorilo za potrošnike: "Pozor! Izposoja denarja se plača.".
Konec je tudi drobnega tiska. Pri pisnem oglaševanju morajo biti informacije, povezane z efektivno obrestno mero ali s skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, v besedilu enako velike in poudarjene kot ostale informacije.
Nič več hkrati prodajalec in kupec
Urejajo se pogodbena razmerja, pri katerih je potrošnik prodajalec in kupec oziroma najemojemalec po pogodbi o finančnem zakupu (najem, lizing) iste stvari. Vzrok za to so po besedah ustvarjalcev zakona izkušnje iz preteklosti, ko so se dogajale zlorabe zakona s škodljivimi posledicami za potrošnika. "Šlo je za primere prenosa lastninske pravice na nepremičnini za zavarovanje kredita (ang. sale-and-lease-back). Dogajalo se je, da je potrošnik prodal dajalcu kredita svojo nepremičnino in nanj prenesel lastninsko pravico, pozneje pa jo je od dajalca kredita odkupil s pridržkom lastninske pravice na finančni zakup ali drug podoben način."
Pogodbena razmerja, pri katerih je potrošnik prodajalec in kupec oziroma jemalec finančnega zakupa iste stvari, se tako štejejo za potrošniške kredite, prav tako je določeno, da se mora, kadar je predpisana prepoved razpolaganja z nepremičnino, prepoved razpolaganja na njej tudi vpisati.
Odlog plačila - izjema le za največ 50 dni, pri velikih trgovcih 14
Spreminja se izjema za pogodbe o odlogu plačila oziroma pogodbe z odplačilom v obrokih, brez plačila obresti in drugih stroškov. V novem predlogu zakona velja tako izjema le za odlog plačila za največ 50 dni od dneva dobave blaga ali opravljene storitve. "Pri tem je potrebno upoštevati, da je izjema možna le, če ponudnik blaga ali storitev potrošniku omogoči določeno obdobje za plačilo blaga ali storitve, ki ga je dobavil ali opravil, ne da bi tretja oseba ponudila kredit (npr. shema »kupi zdaj, plačaj pozneje«) in če je nakupno ceno blaga ali storitve treba plačati brez obresti in brez kakršnih koli drugih stroškov, razen morebitnih stroškov zaradi zamude s plačili v skladu s tem ali drugim zakonom," pojasnjujejo na ministrstvu.
Izjema za velike spletne dobavitelje blaga ali izvajalce storitev velja le, kadar je odlog plačila za največ 14 dni od dobave blaga ali storitev. "Veliki spletni dobavitelji potrošnike spodbujajo k impulzivnemu nakupovanju in potencialno prekomerni potrošnji in zato ponujajo daljše odloge plačila brez kakršne koli dodatne zaščite potrošnikov," ugotavljajo.
Nič več izjem za kreditne kartice
Po novem omejitve v zakonu veljajo tudi za določene kreditne pogodbe, ki so do sedaj bile izjema od uporabe – recimo pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, pri katerih morajo biti krediti odplačani v zelo kratkem roku (en mesec), pa tudi plačilne ali kreditne kartice z odlogom plačila do treh mesecev in s stroški, ki ne presegajo 0,1 odstotka skupnega zneska kredita oziroma ne znašajo več kot 10 evrov, ki je pomenila absolutno mejo. Po prejšnjem zakonu so bile namreč takšne kreditne pogodbe izvzete zaradi "zanemarljivih stroškov".
Z zakonodajo se zdrave pameti ne da nadomestiti. Le kdaj bo ta od 'rdečih' revolucionarjev gensko zmanipulirani plebs zapopadel, da nekaj mladcev s kravatami in brez globokih življenjskih izkušenj kakega dobrega predpisa ne more ustvariti, kaj šele pravilno razsojati o… ...prikaži večo življenjskih situacijah. Naj ti prično raje prebirati Hayeka, pa bo morda komu kapnilo, zakaj.
ni čudno da rabite kredite....https://www.youtube.com/shorts/L6-otCycBpY
tole si poglejte.. pa se učte. https://www.youtube.com/shorts/Vp_Z7xC6EOs