Starosta kazenskega prava zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon pravi, da je vse odvisno od vsebine magnetograma. Če bi vsebina vplivala na predkazenski postopek, se ne sme objaviti.
"To je argument, ki ga je težko preveriti," pravi Bavcon. Poleg tega je še en argument, opozarja: "Če ena od udeleženih strank, oseb protestira in meni, da je en del sporen, ne more biti objavljen." Znano je, da se s celotno objavo ne strinja tožilstvo.
Da zadeva ni tako preprosta – objaviti ali ne –, se strinja tudi prof. dr. Rajko Pirnat. "Ali je minister presodil pravilno, jaz ne morem presoditi, prav tako ne, ali je pravilno ravnal tisti, ki se je odločil, da del magnetograma ostane tajnega," pravi Pirnat.
Pravi, da ne more presoditi, ali bi lahko razkritje magnetograma v celoti vplivalo na predkazenski postopek in bi bilo zato nezakonito. Dodaja pa: "Tukaj je bolj relevantna presoja tožilcev, kaj je prav, da se objavi, in kaj ne."
Komedija, če ne bi bila tragedija
"Če bi iz delov poročila lahko bili razvidni podatki iz predkazenskega postopka, potem bi bila objava teh delov seveda nezakonita," pravi odvetnik Aleksander Čeferin. Poudarja, da je predkazenski postopek tajen in da za to obstaja več razlogov. "Ne le, da bi se lahko onemogočilo delo organov pregona, če bi bili morebitni osumljenci seznanjeni s podrobnostmi postopka, pač pa je še hujši problem ta, da bi se z morebitnim razkritjem lahko kompromitiralo ljudi, ki še niso v kazenskem postopku, pač pa so zgolj osumljenci. V tem primeru torej po mojem mnenju minister nima prav (če so v magnetogramu podatki iz predkazenskega postopka) in se zaradi nekih političnih obtoževanj ne sme niti ogroziti predkazenskega postopka in še manj kompromitirati oseb, ki nimajo ničesar z medsebojnim obtoževanjem politikov," dodaja Čeferin.
Ob tem pa še opozarja, da situacije, ko se medsebojno obtožujeta minister za pravosodje in vrhovna državna tožilka, ni videl še nikjer na svetu. "Ta 'gordijski vozel' bi moral presekati predsednik vlade, pa ga očitno ne bo, kar bo pustilo dolgoletne negativne posledice na slovenskem pravosodju. Zadeva bi bila že komična, če ne bi bila tako tragična," še dodaja Čeferin.
Že zdaj vse jasno
"To, kar je zdaj objavljeno, pritrjuje ministrovi trditvi, da je posegala mimo tožilke, ki je vodila postopek, v zadevo oziroma je dajala navodila," pa pravi pravni strokovnjak prof. dr. Lojze Ude.
Ude pravi, da ne ve, koliko bi objava res vplivala na predkazenski postopek, meni pa, da je že to, kar je zdaj objavljeno, dovolj. Celotna objava bi bila po njegovem mnenju smiselna le v enem primeru: "Če je res, kar se namiguje, da je iz celotnega magnetograma jasno, da je Brezigarjeva dajala neke napotke, ki bi lahko služili za diskvalifikacijo direktorja policije Gorška. To pa bi bilo važno, ker potem bi se točno videlo, ali deluje izrazito politično ali tako kot zame ona neprepričljivo zagotavlja, da deluje strokovno."
Za mnenje smo prosili tudi pravnega strokovnjaka prof. dr. Mira Cerarja. Dejal je, da zaradi tega, ker gre za zadevo, povezano z LDS, katere podpredsednica je njegova mati, ki je bila tudi generalna državna tožilka, primera ne bi komentiral.
Če je videl Pahor, naj tudi ostali
Pri zdaj že najbolj znanem magnetogramu v Sloveniji naletimo na protislovji, po eni strani je objava možna, po drugi ne, pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek.
"To ni dovoljeno po kazenski zakonodaji, vendar je vsebina že znana določenemu krogu, ki do teh podatkov ni upravičen. Nekdo je ta magnetogram tipkal, seznanjen je premier Pahor, šefica kabineta in cela vrsta ljudi izven tožilske sfere," pravi Jerovšek, zakaj torej z njim ne bi bili seznanjeni še ostali.
Jerovšek sicer pravi, da je po do zdaj dostopnih podatkih jasno, da je Brezigarjeva ravnala zakonito in strokovno.
Še preden je vlada delno objavila magnetogram, so v uradu informacijske pooblaščenke dobili pritožbo, zakaj magnetogram ni javen. Zdaj bodo odločali le še o tistem delu, ki je za zdaj zaupen. Kot so nam povedali uradno, naj bi dokumentacijo dobili v tem tednu, odločitev pa naj bi sprejeli v roku enega meseca.
Polemika o celotni objavi se je sicer začela, ko je pravosodni minister Zalar po objavi magnetograma pogovora med njim, premierjem Borutom Pahorjem, generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in višjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je le delno dostopen javnosti, izjavil: "Zbrisano je tisto, zaradi česar smo zahtevali objavo magnetograma. Zdaj si ni mogoče ustvariti realne slike o tem, kaj se je dogajalo na tožilstvu." Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali je takšna zahteva utemeljena, saj bi lahko objava celotnega magnetograma vplivala na predkazenski postopek v zadevi Baričevič.
Glede na podana pravna mnenja smo poklicali na pravosodno ministrstvo in jih povprašali, ali bi bila objava izbrisane vsebine zakonita. "Zalar je v izjavi za določen medij zatrdil, da če sta lahko posnetek videla on in premier, ne razume zakaj ne bi smeli posnetka videti tudi ostali," je zatrdila tiskovna predstavnica ministrstva za pravosodje Vanja Režonja.
